Izpitna literatura za izredni študij Predšolska vzgoja

Predšolska vzgoja (izredni študij)

Ciklus: Teorija vrlin in moralna vzgoja

2008/2009

LITERATURA

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Delovna literatura za predmet Filozofska terminologija

Delovna literatura za predmet Filozofska terminologija (Pojem strasti pri stoikih, 2008):

R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik (Študentska založba, 2000).

Članek o stoicizmu na Stanford Encylopedia of Philosophy.

Članek o stoiški filozofiji duha na IEP (Internet Encyclopedia of Philosophy).

Članek Erica Browna o stoiški psihopatologiji.

Gradiva in prevodi s predavanj.

Delovna literatura iz Platonove Apologije

Delovna literatura za Zgodovino filozofije (2008) v prvem letniku filozofije, kjer beremo in komentiramo Platonovo Apologijo, je navedena spodaj. Izpitna literatura je del delovne literature.

Slovenski prevod Apologije v: Platon, Zbrana Dela, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič. V poštev pride tudi spremna študija in slovar pojmov.

Moj tekst o Sokratovi smrti v Apologiji.

Grško besedilo Apologije in nekaterih drugih dialogov (Dyer).

Angleški prevod Apologije (Redfield).

Članek o Sokratu na Stanford Encyclopedia of Philosophy.

Članek D. Philipa Kennyja o sokratski nevednost in daimonionu.

Govorilne ure v zimskem semestru 2008/09

Govorilni uri bosta v tem semestru naslednji:

Ponedeljek 9-10.
Sreda 14-15.

Pišete lahko tudi na vezjak@yahoo.com, če iz upravičenega razloga
ne morete priti do kabineta.

Izpitna literatura za Razredni pouk

dr. Boris Vezjak

Izbrana poglavja iz filozofije - Razredni pouk

Ciklus:

Teorija vrlin in moralna vzgoja

2008/2009

LITERATURA

Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.

Primarna literatura:

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Platon, Harmid, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Harmid, prevedel Boris Vezjak, Založba Obzorja, Maribor 1994.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Govorilne ure v septembru 2008

Zaradi mojih zdravstvenih težav so govorilne ure v septembru nekoliko spremenjene:

1. 9. ob 10. uri
8. 9. ob 10. uri
12. 9. ob 10. uri
15. 9. ob 10. uri
17. 9. ob 14. uri

Po potrebi pišite na vezjak@yahoo.com.

Rezultati kolokvija iz Platonovega Lahesa (4. 6. 2008)

Rezultati kolokvija iz Platonovega Lahesa (4. 6. 2008), 1. letnik, Zgodovina filozofije

Št. indeksa in ocena

*3045 = 8

*1883 = 9

*3100 = 7

S.S. = 7

*2336 = 7

*1092 = 10

*3292 = 8

*3818 = 8

*3302 = 9

*1489 = 6

*3331 = 8

*3876 = 8

*0798 = 6

*3560 = 8

*0938 = 8

*2958 = 7

*3674 = 10

*3898 = 8

*3588 = 7

*1722 = 9

*1186 = 8

*0046 = 8

*5135 = 8

*1294 = 9

*0623 = 10

*1070 = 8

Ocene bodo predane prof. Nenadu Miščeviću, opravljen kolokvij pa je pogoj za pristop k izpitu. Naj spomnim, da je vaša obveznost iz predmeta Filozofska terminologija za 1. letnik vsaj tristranski esej.

Kolokvij iz Platonovega Lahesa, datum

Kolokvij iz Zgodovine filozofije za 1. letnik filozofije iz Platonovega Lahesa bo v sredo, 4. junija 2008, ob 10.30 uri v predavalnici 2.10.

Literaturo smo že navedli. Pričakuje se natančno poznavanje Lahesa in snovi, ki je bila obravnavana na predavanjih.

Izredni študenti se lahko priključijo tej skupini oziroma se oglasijo na govorilni uri in tam po dogovoru opravijo obvezo.

Izpitna literatura iz filozofije za študentke in študente Prevodoslovja

Študentka ali študent prevodoslovja ima na izbiro (a) ustni izpit ali (b) seminarsko nalogo v dolžini 7 strani. Splošna navodila za pisanje seminarja so dostopna na tem mestu. Ob izbiri možnosti (b) se je potrebno dogovoriti za izbiro teme. Seminar je treba oddati pred prijavo na izpit in ima status opravljenega izpita.

Glede izbire (a) ustna vprašanja na izpitu zajemajo naslednje sklope: Benjamina, Quina in Gadamerja. Poseben poudarek bo na poznavanju besedila »Naloga prevajalca«, ki smo ga obravnavali na predavanjih, ob tem je treba poznati še dve besedili, posvečeni Quinu in Gadamerju. Spodaj so navedene online povezave na besedila, ki pridejo v poštev (izbor je zaradi tega zožen, vsa besedila so v angleščini).

1. Poznavanje vprašanja nedoločenosti prevoda in radikalnega prevoda pri W. O. Quinu. V ta namen je treba prebrati članek Dorit Bar-On.

2. Poznavanje vprašanja hermenevtike kot nauka o razlagi pri Hansu Georgu Gadamerju in vprašanja razlage oziroma interpretacije kot sestavine prevajalskega početja. Za okvirno razumevanje je treba prebrati tale članek.

(Za nemciste, ki to želijo, veljata namesto 1. in 2. prispevka v nemščini, članek o Quinu H. Dyckerhoff in članek o Gadamerju.)

3. Poznavanje problematike teksta »Naloga prevajalca« Walterja Benjamina. Tekst je dostopen v angleškem prevodu in v nemškem originalu. Nekaj povezav na zapise o tekstu »Naloga prevajalca« Walterja Benjamina in avtorjevem pristopu: 1, 2, 3.

Izpitni roki so navedeni na tej strani v desni kolumni.

Govorilne ure v letnem semestru 2008

Govorilni uri sta ob naslednjih terminih:

ponedeljek 10.30 - 11.30

sreda 14.00 - 15.00

Govorilne ure v času počitnic

Govorilne ure v času počitnic

Po razporedu (ponedeljek 16.30-17.30, torek 10-11), namesto v torek, 5.2., bo govorilna ura v četrtek, 7.2, ob 9-10.

Pišete lahko na vezjak@yahoo.com

Zelo kratka navodila za pisanje seminarske naloge – za vse predmete

• Struktura: seminarska naloga naj v konceptualnem smislu vsebuje tri osnovne elemente, ki jih mora vsebovati dobro strukturirano filozofsko ali znanstveno besedilo: (a) uvodno razlago o tem, katero temo ali problem bo študent/ka predstavil v nalogi, oziroma delovno hipotezo, (b) vsebinski ekplikacijski del, v katerem razvija zadani problem in ponuja argumente za svojo tezo,  in (c) zaključek ali sklep, do katerega se je študent dokopal in glede na začetno tezo. Omenjeni elementi so formalni minimum, ki ga mora besedilo imeti.
• Kontekst: pri seminarski nalogi iz Filozofske terminologije se pričakuje kontekst, ki bodisi izvira iz določenega filozofskega pojma ali koncepta, z njim povezanega problema ali umestitve tega pojma na splošno (a) ali v avtorjev opus (b), posamezno delo (c), filozofsko obdobje (d) ali zgodovinskofilozofsko področje v celoti (e). Primer: o pojmovanju Boga lahko govorimo recimo pri predsokratski filozofiji ali v antični filozofiji (a), pri Platonu kot avtorju kot takšnem (b), pri Platonu v nekem njegovem delu, dialogu Timaju denimo (c), lahko govorimo o pojmu Boga pri Platonu glede na antično filozofijo (d) ali zgodovinskofilozofski kontekst (e). Pri seminarski nalogi iz seminarja Antične ontološke teorije se pričakuje bodisi izpeljava določenega filozofskega pojma ali navezava na ontološko problematiko pri grških filozofih v splošnem. Pri seminarski nalogi pri predmetu Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije se pričakuje samostojna raziskava na izbrano temo, obravnavano na  predavanjih ali po ustnem dogovoru. Pri preostalih predmetih velja podobno – v dogovoru z mano.
• Literatura: seminarska naloga naj v dodatku vsebuje in v opombah navaja uporabljeno literaturo. V besedilu je obvezno citiranje uporabljenih mest iz primarne in sekundarne literature, tj. jasno mora biti razmejeno avtorstvo študenta in avtorstvo drugih. Navajanje gesel iz Wikipedie ne more šteti za navedbo primarnega vira.
• Citiranje: Pri citiranju iz antičnih besedil se pričakuje citiranje v skladu  s paginacijo po Stephanusu in Bekkerju (recimo: Aristotel, Metafizika, 993a; Platon, Fajdon, 77c), oziroma v skladu s citiranjem antičnih del. Nikoli ne citirajte po številki strani iz (prevoda) knjige. Okrajšave niso zahtevane. Če je le mogoče, citate antičnih avtorjev navajajte ob ustrezni uporabi primarne literature in ne po sekundarni. Bibliografija, viri oziroma spisek uporabljene literature naj bo zmerom na posebnem seznamu na koncu seminarske naloge, četudi ste jih poprej že uporabili v opombah. Najprej citiramo primarne, potem sekundarne vire. Tip citiranja je izbira študenta.
• Dolžina: Zahtevane dolžine seminarskih nalog so naslednje: terminologija in zgodovina filozofije: vsaj 10-12 čistih strani (breg glav, literature, itd.), izbirni seminar: vsaj 7 strani, predmeta Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije: vsaj 6-7 strani.
• Prepisovanje in plagiarizem: pri pisanju ne prepisujte, temveč jasno navajajte citate in vire vaših navedkov. Pri tem pazite, da so citati podani v kontekstu vaše izpeljave; citirane misli lahko zapišete v svoji parafrazi, vendar ob obvezni navedbi citata in strani. Ravno tako naj bo jasno razvidno, katere misli, ideje, stavki so trditev avtorja ali interpreta in katere vaše. Citiramo vsakič,  ko (a) dobesedno navajamo iz originalnega dela, (b) ko smiselno, a s svojimi besedami povzemamo drugega avtorja iz znanega dela, (c) ko navajamo nekega avtorja iz drugega dela, ki povzema prvo delo. Pri referencah velja upoštevati še naslednja stališča: če pri navedkih citirate drugega avtorja, ne da bi to posebej navedli, njegovo avtorsko delo predstavljate kot svojo in kršite njegove pravice oz. prepisujete.  Pomembno: vse navedene reference in avtorji iz besedila se morajo nahajati tudi v spisku literature, pa tudi vse navedene knjige in avtorji iz spiska literature (bibliografije) morajo biti zastopani v samem besedilu.
• Izbira teme: po dogovoru z mano. Naj spomnim, da se je treba za odobritev teme dogovoriti na govorilni uri ali po elektronski pošti. Ko se dogovorimo za vašo izbiro, vam pošljem članek, ki ga boste analizirali in s tem dokazovali obvladovanje problematike.
• Rok oddaje: prav tako velja, da morate svojo nalogo oddati vsaj teden dni pred prijavo na izpit.
• Izpit: izpit boste opravili, če na izpitni rok tudi pridete. Če se le prijavite in ne pridete na izpitni rok, misleč, da ste obvezo opravili, ker ste seminar poslali po pošti, ocene ne bom vpisal. Izpiti so pač zato, da se kdaj srečamo, kajne?

dr. Boris Vezjak, Oddelek za filozofijo