Izpitna literatura za predmet Filozofska terminologija

Filozofska terminologija
Ciklus 2012/2013

Samomor v antiki

Izpitna literatura:

Kocijančič, G. (2004). Platon, Zbrana dela. Celje: Mohorjeva družba.

Sharples, R. W. (2000). Stoiki, epikurejci in skeptiki. Šentilj: Aristej.

Geslo o samomoru na SEP: http://plato.stanford.edu/entries/suicide/

Preostala gradiva, razdeljena na predavanjih.

Zgodovina filozofije z uvodom - izpitna literatura

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus 2012/13

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET

Besedilo

Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Moralna vzgoja in etika - izpitna literatura in obveze

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika 2012/13


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.


Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri vajah pri kolegici dr. Smiljani Gartner. Pri predavanjih bomo merili sodelovanje in  navzočnost, pisali kolokvije in domače naloge - vse se bo upoštevalo pri končnem rezultatu.

Zelo kratka navodila za pisanje seminarske naloge – za vse predmete

• Struktura: seminarska naloga naj v konceptualnem smislu vsebuje tri osnovne elemente, ki jih mora vsebovati dobro strukturirano filozofsko ali znanstveno besedilo: (a) uvodno razlago o tem, katero temo ali problem bo študent/ka predstavil v nalogi, oziroma delovno hipotezo, (b) vsebinski ekplikacijski del, v katerem razvija zadani problem in ponuja argumente za svojo tezo,  in (c) zaključek ali sklep, do katerega se je študent dokopal in glede na začetno tezo. Omenjeni elementi so formalni minimum, ki ga mora besedilo imeti.
• Kontekst: pri seminarski nalogi iz Filozofske terminologije se pričakuje kontekst, ki bodisi izvira iz določenega filozofskega pojma ali koncepta, z njim povezanega problema ali umestitve tega pojma na splošno (a) ali v avtorjev opus (b), posamezno delo (c), filozofsko obdobje (d) ali zgodovinskofilozofsko področje v celoti (e). Primer: o pojmovanju Boga lahko govorimo recimo pri predsokratski filozofiji ali v antični filozofiji (a), pri Platonu kot avtorju kot takšnem (b), pri Platonu v nekem njegovem delu, dialogu Timaju denimo (c), lahko govorimo o pojmu Boga pri Platonu glede na antično filozofijo (d) ali zgodovinskofilozofski kontekst (e). Pri seminarski nalogi iz seminarja Antične ontološke teorije se pričakuje bodisi izpeljava določenega filozofskega pojma ali navezava na ontološko problematiko pri grških filozofih v splošnem. Pri seminarski nalogi pri predmetu Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije se pričakuje samostojna raziskava na izbrano temo, obravnavano na  predavanjih ali po ustnem dogovoru. Pri preostalih predmetih velja podobno – v dogovoru z mano.
• Literatura: seminarska naloga naj v dodatku vsebuje in v opombah navaja uporabljeno literaturo. V besedilu je obvezno citiranje uporabljenih mest iz primarne in sekundarne literature, tj. jasno mora biti razmejeno avtorstvo študenta in avtorstvo drugih. Navajanje gesel iz Wikipedie ne more šteti za navedbo primarnega vira.
• Citiranje: Pri citiranju iz antičnih besedil se pričakuje citiranje v skladu  s paginacijo po Stephanusu in Bekkerju (recimo: Aristotel, Metafizika, 993a; Platon, Fajdon, 77c), oziroma v skladu s citiranjem antičnih del. Nikoli ne citirajte po številki strani iz (prevoda) knjige. Okrajšave niso zahtevane. Če je le mogoče, citate antičnih avtorjev navajajte ob ustrezni uporabi primarne literature in ne po sekundarni. Bibliografija, viri oziroma spisek uporabljene literature naj bo zmerom na posebnem seznamu na koncu seminarske naloge, četudi ste jih poprej že uporabili v opombah. Najprej citiramo primarne, potem sekundarne vire. Tip citiranja je izbira študenta.
• Dolžina: Zahtevane dolžine seminarskih nalog so naslednje: terminologija in zgodovina filozofije: vsaj 10-12 čistih strani (breg glav, literature, itd.), izbirni seminar: vsaj 7 strani, predmeta Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije: vsaj 6-7 strani.
• Prepisovanje in plagiarizem: pri pisanju ne prepisujte, temveč jasno navajajte citate in vire vaših navedkov. Pri tem pazite, da so citati podani v kontekstu vaše izpeljave; citirane misli lahko zapišete v svoji parafrazi, vendar ob obvezni navedbi citata in strani. Ravno tako naj bo jasno razvidno, katere misli, ideje, stavki so trditev avtorja ali interpreta in katere vaše. Citiramo vsakič,  ko (a) dobesedno navajamo iz originalnega dela, (b) ko smiselno, a s svojimi besedami povzemamo drugega avtorja iz znanega dela, (c) ko navajamo nekega avtorja iz drugega dela, ki povzema prvo delo. Pri referencah velja upoštevati še naslednja stališča: če pri navedkih citirate drugega avtorja, ne da bi to posebej navedli, njegovo avtorsko delo predstavljate kot svojo in kršite njegove pravice oz. prepisujete.  Pomembno: vse navedene reference in avtorji iz besedila se morajo nahajati tudi v spisku literature, pa tudi vse navedene knjige in avtorji iz spiska literature (bibliografije) morajo biti zastopani v samem besedilu.
• Izbira teme: po dogovoru z mano. Naj spomnim, da se je treba za odobritev teme dogovoriti na govorilni uri ali po elektronski pošti. Ko se dogovorimo za vašo izbiro, vam pošljem članek, ki ga boste analizirali in s tem dokazovali obvladovanje problematike.
• Rok oddaje: prav tako velja, da morate svojo nalogo oddati vsaj teden dni pred prijavo na izpit.
• Izpit: izpit boste opravili, če na izpitni rok tudi pridete. Če se le prijavite in ne pridete na izpitni rok, misleč, da ste obvezo opravili, ker ste seminar poslali po pošti, ocene ne bom vpisal. Izpiti so pač zato, da se kdaj srečamo, kajne?

dr. Boris Vezjak, Oddelek za filozofijo      

Helenistična filozofija, izpitni režim

Izpit iz Helenistične filozofije je pisne oblike (izjemoma, če prijavljenih študentov ni veliko, je ustne).

Pogoj za pristop k izpitu je predstavljen referat ali pisen prispevek (eno ali drugo), slednje v dolžini 5 strani. Pisni prispevek morate oddati najkasneje en teden začetkom izpita in šele nato lahko k izpitu pristopite. Tisti, ki ste imeli predstavitev, ste svojo nalogo s tem že opravili in vas čaka le še izpit.

Izpitna literatura, ki pride v poštev ob predavanjih:

R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

Članek o stoicizmu na Stanford Encylopedia of Philosophy.

Članek o stoiški filozofiji duha na IEP (Internet Encyclopedia of Philosophy).

Članek Erica Browna o stoiški psihopatologiji.

Medijska etika - urnik in izpiti

Medijska etika

PON 13.00-16.00 GP2-P4 delta
TOR 07.00-10.00 A306

Izpitni roki

17. 02. 2012 ob 9.00 GP2-P4
13. 06. 2012 ob 9.00
30. 08. 2012 ob 9.00

Izpitna literatura - Filozofska terminologija za 1. letnik

Izpit iz Filozofske terminologije bo pisen in zahteva vaše poznavanje:

1. Obravnava mest v Fajdonu 60c-63c, Zakonih 854a, 873c in
Nikomahovi etiki 1138a

2. Poglavje o samomoru, predvsem podpoglavje "moralna dopustnost" iz Stanford Encyclopedia of Philosophy: http://plato.stanford.edu/entries/suicide/

3. Materija, obravnavana na predavanjih.