Družba in mediji

Podajam natančnejša navodila za študentke in študente glede obveznosti pri predmetu Družba in mediji.

Elementi ocene (60+20+20)

Elementi ocene pri predmetu Družba in mediji so glede na učni načrt trije: končna seminarska naloga, referat in udeležba na predavanjih in vajah (60+20+20).

Seminarska naloga: 60 odstotkov ocene predstavlja končni izdelek v obliki znanstvene seminarske naloga v dolžini najmanj 5000 besed na izbrano temo, ki je dogovorjena na predavanjih.

Referat: 20 odstotkov končne ocene predstavlja obvezna izvedba referata (tj. powerpoint prezentacija v razredu) in elektronska oddaja referata (v powerpointu). Predlagana je razširitev iste teme referata v končni izdelek seminarske naloge, ki jo nato lahko razvijete in razširite dalje.

Prisotnost in sodelovanje: zadnjih 20 odstotkov končne ocene sta udeležba in aktivno sodelovanje na vajah.

Navodila glede referata

Referat je predpriprava na končno seminarsko nalogo: v njej razvijete osnovne ideje in predstavite zasnutek svojega dela. Je obvezen in pogoj za pristop k izpitu. Izvede se samo v razredu in zato - pred sošolci in sošolkami, nikakor v kabinetu. Menjave datumov so možne le izjemoma in zgolj, če jo dogovorite z drugimi sošolkami in sošolci, sicer niso. Predstavitev v razredu je v dolžini okoli vsaj 20 minut na osebo, skupaj najmanj 40 minut na dvojico. Predstavitve referatov si sledijo v vrstnem redu, kot sem ga tematsko določil in na začetku semestra označil v časovnici, ki je posredovana vsem. 

Pripravljeni referat se pošlje na moj elektronski naslov najmanj 48 ur pred izvedbo v razredu. Časovna prestavitev izvedbe glede na že dogovorjeni dan ni možna, tudi ni možna »alternativna« izvedba preko Teamsov. Izjeme od pravila so le ob izredni priliki, npr. ob izkazovanju zdravniškega opravičila in za tiste s prilagojenim programom.

Navodila glede seminarske naloge

Za končni izpit šteje izdelana znanstvena seminarska naloga, ki je nadgradnja in dodatna elaboracija že predstavljenega referata. Smisel formata seminarske naloge je še zlasti v pridobivanju veščin in kompetenc v raziskovanju in pri znanstvenem pisanju. Njena dolžina je najmanj 5000 besed, velja per capita, za vsakega študenta ali študentko. Zaradi njihovega števila in časovne ekonomije izvedbe (15 terminov), pa tudi zaradi razvijanja duha kolektivnega raziskovanja, je seminarska naloga predstavljena in pisana v dvojicah (tandemu). Seminarska naloga mora vsebovati raziskovalno vprašanje (ali več njih) in hipotezo (ali več njih).

Oddaja seminarske naloge: po elektronski pošti, kjer teče komunikacija z mano. Naloga se odda najmanj en teden (7 dni) pred izpitnim rokom na elektronski naslov zaradi možnosti študentova popravljanja naloge in s tem pridobivanja višje ocene. Če naloga ne bo oddana en teden pred rokom, bom štel, da študentko ali študenta ne želi popravljati ocene navzgor in se takemu »bonusu« dviga ocene odpoveduje. Če se študent ne odzove na z moje strani javljeno oceno in ne javi, da bi jo popravljal, kar se najbrž ne bo zgodilo, saj velja bonton, bom avtomatično štel, da je ne želi dvigovati. Če je naloga prekratka (manj kot 5000 besed na osebo), jo bom avtomatično zavrnil. V svojem odgovoru (komunikaciji z vami) vedno javim trenutno oceno, včasih pa moram pred tem postaviti še kakšno pojasnitveno vprašanje, da bi bila presoja pravilnejša.

Navodila glede udeležbe na predavanjih in vajah

Udeležba na vajah se oceni z 20 odstotki vrednosti končne ocene. Za pozitivno bom štel najmanj polovično udeležbo – če je ta manjša, študentka ali študent nista pridobila 20 odstotkov ocene. Upošteval bom smiselna in z dokazi podprta opravičila. Pri tem delu ocene bom upošteval tudi aktivno participacijo, temu ustrezno pa neupravičeno osredotočenost na elektronske naprave med izvedbo predmeta. 

Zaključno delo

Znanstveno seminarsko nalogo je mogoče kasneje razširiti v diplomsko ali drugo zaključno delo.

 

Študije sodobne kulture 2024 2025

  Osnovna izpitna literatura pri predmetu Študije sodobne kulture:

• Jim McGuigan, Neoliberalna kultura (2016).
• John Storey, John (ur.) Cultural Theory and Popular Culture: A Reader (2009).
• Raymond Williams, Problems in Materialism and Culture: Selected Essays (1980).
• Boris Vezjak, Resnica mesta in mesto resnice (2013).

Ocena je razdeljena na tri dele: končni seminarski izdelek 60 %, referat 20 %, udeležba in sodelovanje 20 %. Obvezna je predstavitev referata v razredu.

Delitev seminarja iz knjige Jim McGuigan: Neoliberalna kultura je izpeljana po poglavjih, ki jih predstavita študentka ali študent v tandemu:

UMETNOST IN DUŠA NEOLIBERALIZMA

KULSKOST IN PREKARNO DELO

KUL GOSPODARSTVO

KUL UMETNOST

KULTURNI MATERIALIZEMI

VLAGANJE V JAZ

NEOLIBERALNI JAZ

KREATIVNI RAZRED

KULTURNO DELO

KRITIČNA PRESOJA JAVNE KULTURE

ONKRAJ NEOLIBERALNE SLEPE ULICE

Elementi ocene (60+20+20)

Elementi ocene pri predmetu Študije sodobne kulture so trije: končna seminarska naloga, referat in udeležba na predavanjih in vajah (60+20+20). 60 odstotkov ocene predstavlja končni izdelek v obliki znanstvene seminarske naloga v dolžini najmanj 5000 besed na izbrano temo, ki je dogovorjena na predavanjih. Prekratke naloge bom brez pojasnila avtomatsko ocenil negativno.

20 odstotkov končne ocene predstavlja obvezna izvedba referata (tj. powerpoint prezentacija v razredu) in oddaja referata. Predlagana je razširitev iste teme referata v končni izdelek seminarske naloge, ki jo razvijete dalje. 20 odstotkov končne ocene: udeležba in sodelovanje na predavanjih in vajah.

Navodila glede referata

Referat je obvezen in je pogoj za pristop k izpitu. Izvede se samo v razredu in zato pred sošolci in sošolkami, nikakor v kabinetu. Menjave datumov so možne le izjemoma in zgolj, če dogovorite menjavo z drugimi sošolkami in sošolci, sicer ne. Predstavitev v razredu je v dolžini okoli vsaj 20 minut na osebo, skupaj 40 minut na dvojico. Predstavitve referatov si sledijo v vrstnem redu, kot sem ga tematsko določil in na začetku semestra označil v časovnici. 

Referat se pošlje na moj elektronski naslov najmanj 48 ur pred izvedbo v razredu. Časovna prestavitev izvedbe glede na dogovorjeni dan ni možna, tudi ni možna "alternativna" izvedba preko Teamsov. Izjeme so le ob izredni priliki, npr. ob izkazovanju zdravniškega opravičila in za tiste s prilagojenim programom. Oddaja referata (v obliki powerpoint prezentacije): do zadnjega tedna v tekočem semestru na elektronski naslov vezjak@yahoo.com (ali boris.vezjak@um.si). Študentka in študent izbirata med temami, razdeljenimi na predavanjih. Vsebovati mora neko zastavljeno raziskovalno vprašanje (število ni določeno).

Navodila glede seminarske naloge

Za končni izpit šteje znanstvena seminarska naloga, ki je nadgradnja in dodatna elaboracija že predstavljenega referata. Smisel formata seminarske naloge je še zlasti v pridobivanju veščin in kompetenc v raziskovanju in pri znanstvenem pisanju. Njena dolžina je najmanj 5000 besed, velja per capita, za vsakega študenta ali študentko. Zaradi njihovega števila in časovne ekonomije izvedbe, pa tudi zaradi kolektivnega raziskovanja, je seminarska naloga predstavljena in pisana v dvojicah (tandemu). Seminarska naloga mora vsebovati raziskovalno vprašanje (ali več njih) in hipotezo (ali več njih).

Oddaja seminarske naloge: komunikacija teče po elektronski pošti in naloga se odda najmanj en teden (7 dni) pred izpitnim rokom na elektronski naslov zaradi možnosti študentova popravljanja naloge in s tem pridobivanja višje ocene. Če naloga ne bo oddana en teden pred rokom, bom štel, da študentko ali študenta ne zanima popravljanje in da se takemu »bonusu« dviga ocene odpoveduje. Če se študent ne odzove na z moje strani javljeno oceno in ne javi, da bi jo popravljal, bom avtomatično štel, da je ne želi dvigovati. Če je naloga prekratka (manj kot 5000 besed na osebo), jo bom avtomatično zavrnil. V svojem odgovoru (komunikaciji z vami) vedno javim trenutno oceno, včasih pa moram pred tem postaviti še kakšno pojasnitveno vprašanje, da bi bila presoja pravilna.

Navodila glede udeležbe na predavanjih in vajah

Udeležba na predavanjih in vajah se oceni z 20 odstotki vrednosti končne ocene. Za pozitivno bom štel najmanj polovično udeležbo – če je ta manjša, študentka ali študent nista pridobila 20 odstotkov ocene. Upošteval bom smiselna opravičila. Pri tem delu ocene bom upošteval tudi aktivno participacijo, temu ustrezno pa manj neupravičeno osredotočenost na elektronske naprave med izvedbo predmeta. 

Zaključno delo

Znanstveno seminarsko nalogo je mogoče kasneje razširiti v diplomsko ali drugo zaključno delo.

Zgodovina filozofije

Zgodovina filozofije

Ciklus: Aristotel proti Platonu 

Končni izpit iz predmeta Zgodovina filozofije 1 je pisne narave in zahteva vaše poznavanje izbranih besedil:

• Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.
• Aristotel, Metafizika, ZRC SAZU, Ljubljana 1999.

Komentarji in študije:

• Vasilis Politis, Aristotel in metafizika : [Routledgev filozofski vodnik], Šentilj 2013.
• Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.
• Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Ocena je razdeljena na tri dele: končni izpit 60 %, referat 20 %, udeležba in sodelovanje 20 %. Obvezna je predstavitev referata v razredu, teme bodo razdeljene na predavanju.

Za referat šteje predstavitev dogovorjenega referata v razredu v dolžini 20 minut po osebi. Referat se v dokumentirani obliki (powerpoint) odda do zadnjega dne tekočega semestra na moj elektronski naslov.

Referat je obvezen za pristop k izpitu, predstavitev je obvezno na predavanjih in pred študenti. Če referat ni predstavljen v dogovorjenem roku brez opravičenega razloga (zdravniško potrdilo itd.), se odvzame vseh 20 odstotkov skupne ocene. Če ni oddan pravočasno do konca semestra, se odvzame 10 odstotkov točk.

Filozofska terminologija

Filozofska terminologija

Ciklus 2024/2025: Racionalnost, zmernost in samospoznanje: dialog Harmid 

Literatura:

1. Platon, Harmid, v: Zbrana dela, Mohorjeva družba, Celje 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

2. Platon, Harmid, Znamenja, Maribor 1994, prevedel Boris Vezjak.

3. Jean-Pierre Vernant, Začetki grške misli, Škuc-Filozofska fakulteta, Ljubljana 1986.

Preostala literatura bo navedena in dostopna na predavanjih. Končni izpit iz Filozofske terminologije je pisne narave. V končno oceno šteje tudi obvezna udeležba in sodelovanje na predavanjih – po učnem načrtu. Ocena je razdeljena na tri dele: končni izpit 60 %, referat 20 %, udeležba in sodelovanje 20 %. Obvezna je predstavitev referata v razredu, brez katere ni dostopa k izpitu. Naknadnih predstavitev zunaj predavanj ni.

Za referat šteje predstavitev dogovorjenega referata v razredu v dolžini vsaj 20 minut po osebi. Referat se v dokumentirani obliki (powerpoint) odda do zadnjega dne tekočega semestra na moj elektronski naslov. Referat je pogoj za pristop k izpitu.

Če referat ni predstavljen v dogovorjenem roku, se odvzame 20 odstotkov skupne ocene. Če ni oddan pravočasno do konca semestra, se odvzame 10 odstotkov točk. 

Helenistična filozofija 2024 2025

 

Ciklus predavanj: Helenizem in stoiška teorija strasti

Izpit iz Helenistične filozofije je pisne oblike. Ocena je sestavljena iz elementov: 

Pisni izpit, 60 %.

Referat, 20 %.

Udeležba, 20 %.

Pogoj za pristop k izpitu je predstavljen referat iz knjige The Cambridge History of Hellenistic Philosophy (uredil Keimpe Algra), Cambridge University Press 1999, v dolžini v obliki vsaj 20 minutne predstavitve.

Nepravočasna in neupravičena predstavitev referata se kaznuje z odvzemom vseh točk.

Izpitna literatura, ki pride v poštev ob predavanjih:

---R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

--- Članek o stoicizmu na Stanford Encylopedia of Philosophy.

--- Članek o stoiški filozofiji duha na IEP (Internet Encyclopedia of Philosophy).

Feminizem (izpitna obveznost)

 

Feminizem

Izpit iz predmeta Feminizem je pisne oblike. Ocena je sestavljena iz dveh elementov: 

Pisni izpit, 40 %.

Naloge, 60 %.

Naloge se opravijo pri seminarskih vajah pri asistentu Tadeju Todoroviću.

Literatura za izpit je navedena spodaj.

Simone de Beauvoir: Drugi spol, Ljubljana: Delta, 1999-2000.

J. Squires: Spol v politični teoriji. Ljubljana: Krtina, 2009.

Jennifer M. Saul: Feminism. Issues and Arguments, Oxford: Oxford University Press, 2003.

A.M. Jaggar & I.M. Young (ur.): A Companion to Feminist Philosophy, Oxford: Blackwell, 1998.

Martha Nussbaum: Sex and Social Justice, Oxford: Oxford University Press, 1999.

Medizpitni filozofski humor

KOKOŠ PREČKA CESTO

Po naključju najdeni prirejeni in nadgrajeni seznam filozofskih odgovorov na vprašanje, zakaj je kokoš prečkala cesto. Torej: kokoš je prečkala cesto, ker...:

Platon: "Za višje dobro."

Aristotel: "Da izpolni svoje poslanstvo na drugi strani ceste."

Karl Marx: "Bilo je zgodovinsko neizogibno."

N. Machiavelli: "Zato, da bi to njene podložnike navdalo z občudovanjem, saj je imela kokoš neizmeren pogum za takšno dejanje; a tudi s strahom, zakaj kdo izmed njih ima moč kosati se s takšnim vzorom kokošje vrline? In s tem je bila kokošja nadvlada vzpostavljena."

Hipokrat: "Zaradi preobilja svetlo rožnate lepljive stvari v njeni trebušni slinavki."

Jacques Derrida: "Neskončno število nasprotujočih si debat lahko najdemo v dejanju kokoši, ki je prečkala cesto. In vsaka interpretacija je enako veljavna, saj avtorjevih namer ne moremo spoznati, ker je strukturalizem MRTEV, PREKLETO, MRTEV!"

Thomas de Torquemada: "Dajte mi deset minut s kokošjo in izvedel bom!"

Douglas Adams: "Dvainštirideset."

Friedrich Nietzsche: "Zato, ker če preveč časa gledate čez Cesto, bo tudi Cesta gledala čez vas."

B.F. Skinner: "Zaradi zunanjih vplivov, ki prežemajo kokoš že od izvalitve. Ti so povzročili, da se kokošja dejanja izpeljejo na način, da potem prečka cesto, četudi kokoš sama meni, da je to posledica svobodne volje."

Carl Jung: "Stečišče dogodkov v kulturnem gestaltu zahteva od posamične kokoši, da prečka cesto v tem kritičnem času in s tem sočasno pripelje takšen pripetljaj v obstoj."

Jean-Paul Sartre: "Da bi delovala v skladu z dobro vero in bila avtentična do sebe, je bilo za kokoš prečkanje ceste nujno."

Marjan Šarec: "Nehajmo že filozofirati, zakaj je kokoš prečkala cesto! Jo je pač prečkala!"

Ludwig Wittgenstein: "Možnost 'prečkanja' je bilo skrita v objektih 'kokoš' in 'cesta', okoliščine pa so omogočile nastanek tega potencialnega dogodka."

Albert Einstein: "Ali je kokoš prečkala cesto ali se je cesta premikala pod kokošjo, je odvisno od vašega položaja."

Buda: "Če se o tem sprašujete, zanikate svojo kokošjo naravo."

Salvador Dali: "Riba."

Janez Janša: "Zato, ker je čas za drugo kokošjo republiko!"

Charles Darwin: "Bil je logični korak po tistem, ko je prišla z drevesa."

Miran Ališič: "Dramatično prečkanje ceste! Kokoš je to storila zelo hitro, uuuuuuu!"

J.W. von Goethe: "Večni kokošji princip jo je prisilil v to."

Damjan Murko: "Srečen sem, da sem kokoš!"

Ernest Hemingway: "Da bi umrla. Na dežju."

Donald Trump: "Pametna kokoš, cesto želi narediti spet veliko!"

Epikur: "Za zabavo, seveda!"

David Hume: "Iz navade."

Sadam Hussein: "To je bilo neizzvano dejanje uporništva in imeli smo vso pravico nanjo spustiti 50 ton živčnega plina."

Jack Nicholson: "Ker je ****** hotela! To je ******* razlog!"

Skeptik: "Le kdo lahko dokaže, da je res prečkala cesto?"

Ronald Reagan: "Torej, ..."

Sfinga: "Ti mi povej."

G.W.F. Hegel: "Ker je prečkanje ceste njena resnica, ki je celota."

Mark Twain: "Novica o njeni smrti na drugi strani ceste je bila zelo prenapihnjena."

Albert Camus: "Umrl je njen prijatelj. A to je ni preveč razburilo, o tem vam lahko mnoge priče potrdijo. Pravzaprav je prečkala cesto le zato, ker ji je sonce sijalo v oči."

Marcel Štefančič jr.: "Prečkanje ceste je izgledalo bombastično, kataklizmično, fenomenalno, senzacionalno, je čisti prikaz "shock'n'awe" teorije zarote."

Barack Obama: "Ker je bil čas za SPREMEMBO! Kokoš je hotela SPREMEMBO!"

Stoik: "Ker jo na drugo stran ceste vodi neizogibna usoda."

Roman Vodeb: "Zato, ker je drugi strani ceste zavidala penis!"

John McCain: "Prijatelji moji, kokoš je prečkala cesto, ker je prepoznala potrebo po sodelovanju in dialogu z ostalimi kokošmi na drugi strani ceste."

Dr. Phil: "Težava je v tem, ker se kokoš ne zaveda, da mora najprej opraviti s problemi na TEJ strani, preden se lahko posveti tistim na DRUGI strani. Moramo ji pomagati spoznati, kako neumno je, da ne opravi s trenutnimi težavami, preden si nakoplje nove."

George W. Bush: "Ne briga nas, zakaj jo je prečkala. Vedeti hočemo le, ali je na naši strani ali ne. Kokoš je bodisi z nami ali pa je proti nam. Tu ni vmesnih možnosti."

Zmago Jelinčič: "Da ukrade službo poštenim, pridnim Slovencem in gre na hrvaško obalo."

Vaš dedek: "V mojih časih nismo spraševali, zakaj je kokoš prečkala cesto. Nekdo nam je povedal, da jo je prečkala, in to je bilo dovolj."

Bill Gates: "Ravnokar smo lansirali Kokoš 2025, ki ne bo le prečkala cest, ampak bo tudi legla jajca, shranjevala vaše pomembne dokumente in skrbela za vaš račun. Internet Explorer je že vgrajen v Kokoš, sistem pa je veliko bolj stabilen in se ne bo nikoli se............... PONOVNO ZAŽENITE SISTEM."

Heraklit: "Da bi dokazala, da dvakrat ni mogoče prečkati iste ceste."

Bill Clinton: "Nisem. Imel. Spolnih odnosov s TO kokošjo!"

Kapitan Kirk: "Da bi šla tja, kamor ni stopila še nobena druga kokoš."

Freud: "Dejstvo, da vas skrbi, zakaj je kokoš prečkala cesto, razkriva vašo negotovost v spolnem življenju."

Mojzes: "In Bog je prišel z nebes in rekel kokoši, naj prečka cesto. In kokoš je prečkala cesto in vsi so bili veseli."

Hamlet: "Prečkati ali ne prečkati, to je tu vprašanje."

Nova24TV: "KOKOŠ JE PREČKALA CESTO Z LUKSUZNIM REAKTIVCEM!"

Iron Maiden: "Ker se je bala teme!"

Jan Plestenjak: "Namenjena je v sobo 102."

Martin Luther King jr.: "Vidim svet, kjer bodo lahko kokoši prečkale ceste, ne da bi se ljudje spraševali o njih motivih."

Branko Grims: "Ker je bežala pred epidemijo garjavih migrantov!"

Zenon: "Da bi dokazala, da nikoli ne bo prispela na drugo stran."

Papež: "To ve le Bog."

Karl Erjavec: "Zato, da bi pokazala, kako si danes upokojenci ne morejo privoščiti kokošje obare."

John Lennon: "Predstavljajte si vse kokoši, ki prečkajo cesto skupaj, v miru."

Michel de Montaigne: "Ker je najpomembnejše v življenju samospoznanje kokoši, kdo si, če prečkaš cesto."

Borut Pahor: "Krucifiks, je pač prečkala. So what?"

Otelo: "Ljubosumje."

Arthur Schopenhauer: "Da bi spet ugotovila, da je prečkanje ceste nenehno trpljenje."

Werner Heisenberg: "Ne moremo biti prepričani, na kateri strani ceste se je gibala, se je pa gibala zelo hitro."

Hrizip: "Zaradi iracionalne želje se je podvrgla pretiranemu gonu; edino razumno zanjo

bi bilo, da ostane doma."

John Keats: "Filozofija bo kokoši pristrigla peruti."

Požareport: "Kokoši se že zbirajo na drugi strani ceste, vlada bo padla!"

Sokrat: "Prepozno za petelina, je že darovan Asklepiju."

Ralph Waldo Emerson: "Ni prečkala ceste, temveč jo je transcendirala."

Robert Golob: "Da raziščemo, zakaj je prečkala cesto in izvedemo kokošjo reformo, potrebujemo dva mandata."

Emily Dickinson: "Ker se ni mogla ustaviti pred smrtjo."

Protagora: "Trditev ne velja, kajti enako verjetna je tudi protitrditev, da je ni."

Simone de Beauvoir: "Njena ženska narava je izbrala tisto, kar je zanjo najbolje, in to je prečkanje ceste."

John Stuart Mill: "Ker je edina svoboda, ki je vredna imena, svoboda prečkanja ceste."

David Hume: "Ker je kokošji razum suženj čustvene navezanosti na cesto."

Piron: "Ne moremo vedeti, zakaj jo je prečkala, in tudi ne, če moremo ali ne moremo vedeti, zakaj jo je prečkala."

Tina Gaber: "Ne vem, zakaj je prečkala, ampak bom povedala Robiju in bo on vse uredil."

Svetovni dan filozofije 2017

Osrednja prireditev letošnjega svetovnega dneva filozofije bo pod naslovom »Poresničnost: med resnico in lažjo« potekala v Mariboru, v Kazinski dvorani SNG Maribor (Slovenska ulica 27), v četrtek, 16. novembra 2017, med 12.00 in 14.00 uro.

Svoja spoznanja na temo poresničnosti in resnice ali laži v filozofiji bodo z nami delili dr. Stojan Pelko, dr. Nenad Miščević, dr. Olga Markič in mag. Mare Štempihar.

Več o dogodku:

http://www.danfilozofije.net/aktualnisdf/osrednja-prireditev/

Se vidimo!

Izpitna obveznost pri predmetu Filozofija in psihoanaliza

Izpitni režim pri predmetu Filozofija in psihoanaliza

Načini in elementi ocenjevanja:

Končna seminarska naloga, 60.

Referat, kolokvijske naloge in sodelovanje, 20.

Udeležba, 20.

Končna seminarska naloga v formi študentskega raziskovanega dela (z opombami, literaturo...) mora biti dolga vsaj 15 tipkanih strani, poslana na elektronsko pošto najmanj en teden pred izpitnim rokom.

Izdelava predstavitve oziroma referata v dolžini vsaj 20 minut in njegova predstavitev pred študenti. Referat iz spodnjih tem mora biti posredovan v pisni obliki, tudi če je bil predstavljen, do zadnjega dne v zimskem semestru. Končna seminarska naloga je lahko razširjena verzija predstavitve.

Sigmund Freud: Pet analiz. Društvo za teoretsko psihoanalizo. Ljubljana 2005.

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.
Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.
Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.
Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.
Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Referat iz enega izmed Freudovovih petih spisov po naslednji členitvi:

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.

Študenta A: I. Klinična slika   

Študenta B: II. Prve sanje   

Študenta C: III. in IV. Druge sanje, Sklepna beseda

Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.

Študenta D: I. Uvod

Študenta E: II. Popis bolezni in analiza

Študenta F: III. Epikriza in Pripis k analizi malega Hansa

Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.

Študenta G: I. Iz popisa bolezni

Študenta H: II. Prispevki k teoriji

Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.

Študenta I: I. Popis bolezni

Študenta J: II. Poskusi razlage

Študenta K: III. O mehanizmu projekcije

Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Študenta L: I., II., III. in IV Uvodne pripombe, Pregled pacientovega okolja, Zapeljevanje in njegove neposredne posledice

Študenta M: V.,VI., VIII. in IX Sanje in prascena, Nekaj razprav, Prisilna nevroza, Dopolnila iz pradobe, Povzetki in problemi

Diplomska seminarska naloga

Predmet Diplomska seminarska naloga je namenjen predstavitvam zaključnih del študentov v razredu. Študent ali študentka predstavi osnutke ali elemente svojega zaključnega dela profesorju in študentom.

Študent/ka izbere temo, ki jo želi obravnavati kot diplomski seminar pri študiju filozofije. Namen tega predmeta je v predstavitvi njegovega dela v razredu in v napotitvi študenta na izboljšave. Mentorstvo prevzame visokošolski učitelj, ki je habilitiran za področje (predmet), pri katerem želi študent opravljati diplomski seminar. Diplomska seminarska naloga je zasnovana po kriterijih znanstveno-raziskovalne zgodovinske metode (opremljena mora biti z ustreznim znanstvenim aparatom, kritično metodo, temeljiti mora na relevantni literaturi, ki mora biti navedena na koncu dela).

Pozitivna ocena pri predstavitvi osnutka zaključnega dela je pogoj za pristop k zagovoru zaključnega dela.

Literatura:

Eco, Umberto (2003). Kako napišemo diplomsko delo. Ljubljana: Vale-Novak.

Cencič, Majda (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela : kako se napiše in predstavi diplomsko delo (nalogo) in druge vrste raziskovalnih poročil. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Čagran, B., Pšunder, M., Fošnarič, S. (2004). Priročnik za izdelavo diplomskega dela. 2. izd. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Izpitni režim pri predmetu Filozofija in psihoanaliza

Izpitni režim pri predmetu Filozofija in psihoanaliza

Načini in elementi ocenjevanja:

Končna seminarska naloga, 60.

Referat, kolokvijske naloge in sodelovanje, 20.

Udeležba, 20.

Končna seminarska naloga mora biti dolga vsaj 15 tipkanih strani, poslana na elektronsko pošto najmanj en teden pred izpitnim rokom.

Izdelava predstavitve oziroma referata v dolžini vsaj 20 minut in njegova predstavitev pred študenti. Referat iz spodnjih tem mora biti posredovan v pisni obliki, tudi če je bil predstavljen, do 10. junija 2017.

Sigmund Freud: Pet analiz. Društvo za teoretsko psihoanalizo. Ljubljana 2005.

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.
Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.
Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.
Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.
Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Referat iz enega izmed Freudovovih petih spisov po naslednji členitvi:

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.

Študenta A: I. Klinična slika   

Študenta B: II. Prve sanje   

Študenta C: III. in IV. Druge sanje, Sklepna beseda

Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.

Študenta D: I. Uvod

Študenta E: II. Popis bolezni in analiza

Študenta F: III. Epikriza in Pripis k analizi malega Hansa

Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.

Študenta G: I. Iz popisa bolezni

Študenta H: II. Prispevki k teoriji

Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.

Študenta I: I. Popis bolezni

Študenta J: II. Poskusi razlage

Študenta K: III. O mehanizmu projekcije

Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Študenta L: I., II., III. in IV Uvodne pripombe, Pregled pacientovega okolja, Zapeljevanje in njegove neposredne posledice

Študenta M: V.,VI., VIII. in IX Sanje in prascena, Nekaj razprav, Prisilna nevroza, Dopolnila iz pradobe, Povzetki in problemi

O splošni koristi filozofije

»Philosophers could help policy makers to ask the right questions. But to give this practical help, academic philosophy must take lessons from open science«

Članek Adama Briggla and Roberta Frodemana v Guardianu (13. oktober 2016) o družbeni in politični relevanci filozofije danes. Za tolažbo, če ne drugega:

https://www.theguardian.com/science/political-science/2016/oct/13/why-policy-needs-philosophers-as-much-as-it-needs-science?CMP=share_btn_fb

Svetovni dan filozofije v Mariboru, 17. november ob 12.00 uri. O strahu.

Obratuje nova spletna stran, posvečena Svetovnemu dnevu filozofije in dogodkom, ki jih filozofi organiziramo v Sloveniji.

Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije bo potekala v Mariboru v četrtek, 17. novembra 2016 ob 12.00 uri in dalje v SNG (Kazinska dvorana) in bo namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi bodo nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner.

Vabljeni k prebiranju strani:

danfilozofije.net

Filozofija in psihoanaliza: izpitna literatura in režim

Sigmund Freud: Pet analiz. Društvo za teoretsko psihoanalizo. Ljubljana 2005.

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.

Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.

Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.

Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.

Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Referat iz enega izmed Freudovovih petih spisov po naslednji členitvi:

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.

Študenta A: I. Klinična slika

Študenta B: II. Prve sanje

Študenta C: III. in IV. Druge sanje, Sklepna beseda

Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.

Študenta D: I. Uvod

Študenta E: II. Popis bolezni in analiza

Študenta F: III. Epikriza in Pripis k analizi malega Hansa

Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.

Študenta G: I. Iz popisa bolezni

Študenta H: II. Prispevki k teoriji

Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.

Študenta I: I. Popis bolezni

Študenta J: II. Poskusi razlage

Študenta K: III. O mehanizmu projekcije

Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Študenta L: I., II. in III. Uvodne pripombe, Pregled pacientovega okolja, Zapeljevanje in njegove neposredne posledeice

Študenta M: IV., V. in VI. Sanje in prascena, Nekaj razprav, Prisilna nevroza

Študenta N: VIII. in IX. Dopolnila iz pradobe, Povzetki in problemi

Navodila. Prezentacijo predstavita po dva študenta/študentki v dolžini 30 minut.

Načini ocenjevanja:

Pisni ali ustni izpit, alternativa: seminarska naloga, 60 %
Referat, kolokvijske naloge in sodelovanje,20 %
Udeležba, 20 %.

Moralna vzgoja in etika - izredni

Ciklus: Moralna vzgoja in etika - izredni študenti

LITERATURA

Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.

Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri kolegici dr. Smiljani Gartner, njena ocena se upošteva pri končni.

Predmet Filozofija in psihoanaliza

Izpitna literatura in referat

PRIMER SCHREBER  (Problemi, Analecta 1995)

1. Sigmund Freud, Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje (dementia paranoides)

2. Samuel M. Weber, Parabola

Neobvezno (isti zbornik)

Jacques Lacan, O vprašanju, ki predhodi vsaki možni obravnavi psihoze
Eric L. Santner, Schreberjeva skrivna zgodovina moderne

Referat iz Freudovega spisa Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje – str. 13-69; 56 strani, v dvojicah, a 7 strani pri št. 8, a 8 pri manj.


Načini ocenjevanja:

Pisni ali ustni izpit, 60.
Referat, kolokvijske naloge in sodelovanje,20.
Udeležba, 20.

Zgodovina filozofije 1 - izpitni režim

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus 2014/15

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET

Besedilo

Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Filozofija in psihoanaliza: izpitna literatura

Primer Schreber. Sigmund Freud, Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje (dementia paranoides)

http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=46

Sigmund Freud, Očrt psihoanalize. Slovenski prevod:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CBEA8CQ/

Filozofska terminologija: izpitna literatura za prevajalce

Pri izpitu iz Filozofske terminologije pride v poštev navedena literatura:

Harry Frankfurt: On bullshit (analiza prevoda)
Original je dostopen na:
http://www.stoa.org.uk/topics/bullshit/pdf/on-bullshit.pdf

Harry Frankfurt: O sranju (slovenski prevod)

Intervju z avtorjem v dveh delih:
http://www.youtube.com/watch?v=W1RO93OS0Sk

Knjiga Ad populum: analize družbenega diskurza

Izšla je moja nova knjiga z analizami družbenih fenomenov v Sloveniji. Več na tem naslovu:

http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=3191