Literatura
R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.
D. Šuster, Problem svobode. V: D. Šuster (ur.), O svobodni
volji. (Aristej, 2007).
S. Bobzien, Determinism and Freedom in Stoic Philosophy, Oxford University Press, 1999.
http://plato.stanford.edu/entries/free-will-foreknowledge/
nedelja, 3. oktober 2010
Moralna vzgoja in etika (Literatura)
Moralna vzgoja in etika (Razredni pouk)
DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA
Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič,
Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.
Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002
DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA
Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič,
Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.
Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002
Zgodovina filozofije (Literatura)
Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET
Besedilo
Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.
Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)
Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)
Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)
Komentarji in študije
Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.
Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.
David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.
Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).
DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET
Besedilo
Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.
Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)
Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)
Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)
Komentarji in študije
Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.
Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.
David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.
Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).
torek, 17. avgust 2010
Švinglanje na izpitu
Spodaj je moja kolumna o švinglanju na izpitu (in v politiki). Več o tem sem pisal tudi v spremni študiji h knjigi Harryja Frankfurta z naslovom O sranju. Bullshitting the exam? Please don't!
*****
Je prepisovati na izpitu nemoralno? To vprašanje rad zastavim svojim študentom tudi v obliki pisnega izpitnega vprašanja. Moja poanta je enostavna: imeti »švinglc« s pravilnim odgovorom bi pomenilo svojevrsten paradoks. Prepisati, da je prepisovati na izpitu nemoralno, je ultimativna oblika načina, kako študentu pri filozofskem predmetu iz etike posredno povedati, da takšno početje nič ne šteje. Še pred tem je hkrati način, kako oceniti njegove argumente o njegovi moralnosti.
»Švinglanje« na izpitu je prepoznaven del študentske folklore. Angleška fraza »bullshitting the exam« nam bolje razloži, zakaj. Srati na izpitu, kot lahko dobesedno prevedemo, ima namreč za namen zmanipulirati profesorja na način, da bo ta mislil, da nekaj vemo. Nič novega, seveda: cilj tovrstnih pripomočkov in metod je zanesljivo dobiti čim boljšo oceno ali vsaj opraviti izpit, sredstvo pa vse, kar nam omogoča zlagano vednost, ki bo njenega ocenjevalca prepričala. Če smo bolj natančni, je sredstvo vse, s pomočjo česar bomo učitelja navedli na misel, da posedujemo potrebno znanje. Goljufanje in blefiranje je torej oblika moralnega prekrška, kjer se pretvarjamo, da vemo nekaj, česar v resnici ne vemo. In res, angleški izraz za »sranje« opisuje po moralnem filozofu Harryju Frankfurtu predvsem tiste situacije, kjer prodajamo znanje, ki ga nimamo. Nekoliko zožen pogled na Frankfurtovo poanto pravi, da predvsem »nakladamo« ali »bluzimo«. Še huje, kot pravi, je eden poglavitnih problemov naše kulture prav v tem, da živimo v svetu, kjer je sranje postalo prevladujoče in diktira naše življenje. Namesto sokratske učene nevednosti, sicer resda radikalne pozicije produkcije tistega »vem, da nič ne vem«, smo dobili neizmerne količine lažne, zlagane vednosti. Vsi vse vedo. Vsi torej, če dobro pomislimo, na takšen ali drugačen način švinglajo.
Približno takšno je tudi spoznanje predsednika komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, poslanca SDS Branka Mariniča. Nekaj tednov nazaj je, do vratu ujet v pajkove goste lepljive mreže, kot bi temu rekel novopečeni slovenski Dostojevski, modroval takole: »Res pa je to, kar počenjajo tudi drugi študenti, če smo kdaj bili na izpitu s 'švinglcem', nekaj čisto običajnega.« Marinič je imel seveda dobre razloge zagovarjati omenjeno običajnost. Kot prometni tehnik se je znašel v godlji, ker je domnevno na izpit iz nemščine poslal drugo osebo; istočasno so odkrili še, da ne poravnava položnic za najeto državno poslansko stanovanje, saj menda ni vedel, da se te v mestu plačujejo. Ker da prihaja s podeželja, za nameček pa mu niti eden izmed treh ključev kot po naključju nekaj let ni želel odpirati poštnega predalnika, kamor so mu jih pošiljali. (Z vsemi žavbami namazani Marinič se v duševni stiski namreč ni spomnil, da bi lahko trdil še, da predalnikov v Halozah, od koder prihaja, tudi ne poznajo.)
Te dni se je moral v njegovo bran glede švinglanja postaviti tudi prvak opozicije: »Eno je nemoralno dejanje, drugo pa je kaznivo dejanje, in to je velika razlika.« Žal je ta majhna epizoda o veliki razliki po nezasluženem ostala spregledana. Kaj nam namreč sporoča? Najprej nam evidentno pove, da je Janez Janša pripravljen nesebično braniti svoje kolege v stiski. Še zlasti glede njihovih študijskih običajev. Na podoben način kot so v stranki uspeli bolj slabo prikriti, kako je še en njihov štajerski poslanec, Marjan Bezjak, pri izobrazbi izbral krajšo pot in se predstavljal s takšno, ki je nikoli ni imel - zgodbo so z nekaj neverjetnimi manipulativnimi manevri in s še več zbrisanimi spletnimi stranmi hitro pometli pod preprogo. Švinglati je potemtakem mogoče tudi o izobrazbi, ki je nimaš. Nekaj podobnega je storil Janša, a je težava v tem, da nas je zmanipuliral - afera Marinič namreč nikoli ni izhajala iz predpostavke o švinglanju, temveč iz trditve profesorice, da je poslanec storil kaznivo dejanje goljufije s pomočjo tretje, za zdaj neznane osebe. S to zgodbico sta nas Janša in Marinič spretno zavedla, z njo sta tako rekoč švinglala in nam vrgla kost za glodanje, ki ni prava. Navedla sta nas na napačno sled, kot se temu reče v teoriji argumentacijskih prevar.
Naslednja ekscesnost zadeva stališče o nekaznivosti nemoralnega ravnanja. Toda v danem kontekstu kakšnega hudega pozitivnega zgleda takšna drža ne daje. Lahko bi se vprašali, kaj nam sporoča bivši predsednik vlade, ob tako zelo »levi« levici verjetno tudi prihodnji ter ne nazadnje predsedujoči Evropski uniji? Nič manj kot to, da je švinglanje pač neko manjše zlo. Ni lepo, ni pa tudi kaznivo. Na neki način je brez jasne obsodbe nastala minimizacija moralnega prekrška študentov.
Tretja težava zadeva nenavadno poljubno menjavo stališč. Kot predsednik vlade je namreč Janša ob aferi Zidar zavihtel meč: »Ne bom pristal na tezo, ki jo je izrekla nekdanja generalna državna tožilka, da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje.« In pribil: »Kaj pa je kaznivo dejanje, če ne velika svinjarija?« Nerodno, ker je svinjarija natanko sinonim za nemoralno dejanje. Nič niso pomagala dokazovanja, da se moti. Ampak časi se spreminjajo in nekateri se spreminjajo v njih. Leto in pol kasneje sta nekdanja generalna tožilka in Janša pri istem. Čeprav je zadnji takrat zganjal demagogijo proti spoznanju, ki ga danes vehementno uporablja, da brani svojega poslanca: zdelo se mu je samoumevno, da je vsako nemoralno dejanje tudi kaznivo, danes se mu zdi, da vsako nemoralno dejanje še ni takšno. Kaj se bo zgodilo naslednjič? Bo trdil prvo, drugo ali kaj tretjega? Bo morebiti priznal, da je švinglanje modus političnega delovanja? Tudi takrat, ko menjujemo stališča in zagovarjamo tista, ki smo jih nedavno grajali?Branko Marinič pravi, da je zaradi inscenirane afere, v kateri je seveda uvidel veliko politično zaroto svetovnih gabaritov, izgubil voljo po izobraževanju. S tem se je slovenskemu visokošolskemu sistemu nedvomno zgodila še ena krivica: človek, ki pošteno švingla, tako kot vsi drugi, si mogoče nikoli ne bo pridobil izobrazbe, s katero se rad pobaha njegov poslanski kolega Bezjak.
*****
Je prepisovati na izpitu nemoralno? To vprašanje rad zastavim svojim študentom tudi v obliki pisnega izpitnega vprašanja. Moja poanta je enostavna: imeti »švinglc« s pravilnim odgovorom bi pomenilo svojevrsten paradoks. Prepisati, da je prepisovati na izpitu nemoralno, je ultimativna oblika načina, kako študentu pri filozofskem predmetu iz etike posredno povedati, da takšno početje nič ne šteje. Še pred tem je hkrati način, kako oceniti njegove argumente o njegovi moralnosti.
»Švinglanje« na izpitu je prepoznaven del študentske folklore. Angleška fraza »bullshitting the exam« nam bolje razloži, zakaj. Srati na izpitu, kot lahko dobesedno prevedemo, ima namreč za namen zmanipulirati profesorja na način, da bo ta mislil, da nekaj vemo. Nič novega, seveda: cilj tovrstnih pripomočkov in metod je zanesljivo dobiti čim boljšo oceno ali vsaj opraviti izpit, sredstvo pa vse, kar nam omogoča zlagano vednost, ki bo njenega ocenjevalca prepričala. Če smo bolj natančni, je sredstvo vse, s pomočjo česar bomo učitelja navedli na misel, da posedujemo potrebno znanje. Goljufanje in blefiranje je torej oblika moralnega prekrška, kjer se pretvarjamo, da vemo nekaj, česar v resnici ne vemo. In res, angleški izraz za »sranje« opisuje po moralnem filozofu Harryju Frankfurtu predvsem tiste situacije, kjer prodajamo znanje, ki ga nimamo. Nekoliko zožen pogled na Frankfurtovo poanto pravi, da predvsem »nakladamo« ali »bluzimo«. Še huje, kot pravi, je eden poglavitnih problemov naše kulture prav v tem, da živimo v svetu, kjer je sranje postalo prevladujoče in diktira naše življenje. Namesto sokratske učene nevednosti, sicer resda radikalne pozicije produkcije tistega »vem, da nič ne vem«, smo dobili neizmerne količine lažne, zlagane vednosti. Vsi vse vedo. Vsi torej, če dobro pomislimo, na takšen ali drugačen način švinglajo.
Približno takšno je tudi spoznanje predsednika komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, poslanca SDS Branka Mariniča. Nekaj tednov nazaj je, do vratu ujet v pajkove goste lepljive mreže, kot bi temu rekel novopečeni slovenski Dostojevski, modroval takole: »Res pa je to, kar počenjajo tudi drugi študenti, če smo kdaj bili na izpitu s 'švinglcem', nekaj čisto običajnega.« Marinič je imel seveda dobre razloge zagovarjati omenjeno običajnost. Kot prometni tehnik se je znašel v godlji, ker je domnevno na izpit iz nemščine poslal drugo osebo; istočasno so odkrili še, da ne poravnava položnic za najeto državno poslansko stanovanje, saj menda ni vedel, da se te v mestu plačujejo. Ker da prihaja s podeželja, za nameček pa mu niti eden izmed treh ključev kot po naključju nekaj let ni želel odpirati poštnega predalnika, kamor so mu jih pošiljali. (Z vsemi žavbami namazani Marinič se v duševni stiski namreč ni spomnil, da bi lahko trdil še, da predalnikov v Halozah, od koder prihaja, tudi ne poznajo.)
Te dni se je moral v njegovo bran glede švinglanja postaviti tudi prvak opozicije: »Eno je nemoralno dejanje, drugo pa je kaznivo dejanje, in to je velika razlika.« Žal je ta majhna epizoda o veliki razliki po nezasluženem ostala spregledana. Kaj nam namreč sporoča? Najprej nam evidentno pove, da je Janez Janša pripravljen nesebično braniti svoje kolege v stiski. Še zlasti glede njihovih študijskih običajev. Na podoben način kot so v stranki uspeli bolj slabo prikriti, kako je še en njihov štajerski poslanec, Marjan Bezjak, pri izobrazbi izbral krajšo pot in se predstavljal s takšno, ki je nikoli ni imel - zgodbo so z nekaj neverjetnimi manipulativnimi manevri in s še več zbrisanimi spletnimi stranmi hitro pometli pod preprogo. Švinglati je potemtakem mogoče tudi o izobrazbi, ki je nimaš. Nekaj podobnega je storil Janša, a je težava v tem, da nas je zmanipuliral - afera Marinič namreč nikoli ni izhajala iz predpostavke o švinglanju, temveč iz trditve profesorice, da je poslanec storil kaznivo dejanje goljufije s pomočjo tretje, za zdaj neznane osebe. S to zgodbico sta nas Janša in Marinič spretno zavedla, z njo sta tako rekoč švinglala in nam vrgla kost za glodanje, ki ni prava. Navedla sta nas na napačno sled, kot se temu reče v teoriji argumentacijskih prevar.
Naslednja ekscesnost zadeva stališče o nekaznivosti nemoralnega ravnanja. Toda v danem kontekstu kakšnega hudega pozitivnega zgleda takšna drža ne daje. Lahko bi se vprašali, kaj nam sporoča bivši predsednik vlade, ob tako zelo »levi« levici verjetno tudi prihodnji ter ne nazadnje predsedujoči Evropski uniji? Nič manj kot to, da je švinglanje pač neko manjše zlo. Ni lepo, ni pa tudi kaznivo. Na neki način je brez jasne obsodbe nastala minimizacija moralnega prekrška študentov.
Tretja težava zadeva nenavadno poljubno menjavo stališč. Kot predsednik vlade je namreč Janša ob aferi Zidar zavihtel meč: »Ne bom pristal na tezo, ki jo je izrekla nekdanja generalna državna tožilka, da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje.« In pribil: »Kaj pa je kaznivo dejanje, če ne velika svinjarija?« Nerodno, ker je svinjarija natanko sinonim za nemoralno dejanje. Nič niso pomagala dokazovanja, da se moti. Ampak časi se spreminjajo in nekateri se spreminjajo v njih. Leto in pol kasneje sta nekdanja generalna tožilka in Janša pri istem. Čeprav je zadnji takrat zganjal demagogijo proti spoznanju, ki ga danes vehementno uporablja, da brani svojega poslanca: zdelo se mu je samoumevno, da je vsako nemoralno dejanje tudi kaznivo, danes se mu zdi, da vsako nemoralno dejanje še ni takšno. Kaj se bo zgodilo naslednjič? Bo trdil prvo, drugo ali kaj tretjega? Bo morebiti priznal, da je švinglanje modus političnega delovanja? Tudi takrat, ko menjujemo stališča in zagovarjamo tista, ki smo jih nedavno grajali?Branko Marinič pravi, da je zaradi inscenirane afere, v kateri je seveda uvidel veliko politično zaroto svetovnih gabaritov, izgubil voljo po izobraževanju. S tem se je slovenskemu visokošolskemu sistemu nedvomno zgodila še ena krivica: človek, ki pošteno švingla, tako kot vsi drugi, si mogoče nikoli ne bo pridobil izobrazbe, s katero se rad pobaha njegov poslanski kolega Bezjak.
sreda, 14. april 2010
Izpitni rok prestavljen na 5. maj ob 14. uri
Pozdravljeni, zaradi kolektivne praznične atmosfere,
zaradi katere fakulteta ne bo obratovala in za katero nisem
vedel, se izpitni rok z 28. aprila prestavi na 5. 5. ob 14. uri.
Hvala za razumevanje
zaradi katere fakulteta ne bo obratovala in za katero nisem
vedel, se izpitni rok z 28. aprila prestavi na 5. 5. ob 14. uri.
Hvala za razumevanje
torek, 16. februar 2010
Vpis obveznosti in oddaja seminarskih nalog
O tem, da je treba seminarske naloge, še zlasti če štejejo za izpit, pravočasno oddati, sem pisal že v navodilih za pisanje. Pravila oziroma navodila še vedno veljajo. In veljajo za vse smeri.
Za temo za seminarsko nalogo se morate dogovoriti z mano - gre za analizo besedila, ki ga prejmete ali vam ga posredujem. Analiza pomeni, da podate o besedilu tudi svoje stališče in da je osrednji predmet vaše eksplikacije, čeprav seveda lahko (in je tudi zaželeno) navajate tudi druge vire. Prav tako analiza pomeni, da preučite originalna besedila, na katera se navezuje tekst, ki ga analizirate. Ne morete pošiljati svojih izdelanih besedil brez dogovora. Seminarske naloge in druge obveznosti morajo biti oddane vsaj en (1) teden pred izpitom. Lahko po elektronski pošti na vezjak@yahoo.com. Če seminar šteje za izpitno obveznost, ga je treba priti vpisat na izpitni rok; drugače ne bo štel kot opravljena obveza.
Ker se mi zadnje čase vse pogosteje dogaja, da študentke in študenti zaradi svoje preobremenjenosti spominskih celic čisto človeško pozabljajo, bi rad znova opozoril, da so pravila v veljavi, dokler niso spremenjena. To pomeni, da nobenih prijavnic iz tega naslova ne bom zadrževal, ampak jih bom odjavil. (Tako od mene zahtevajo pravilniki in referat.) Prav tako boste odjavljeni, če niste prišli na izpitni rok, čeprav ste oddali seminar. Sicer cenim vaše nasmeške in prijaznost - z njim kar nadaljujte, so bogastvo tega naroda! V izogib zapletom toplo priporočam naslednje:
1. Ko pišete seminarsko nalogo, zelo dobro preverite, če je vaš računalnik pri koncu svojih življenjskih moči. Ne boste verjeli, ampak študenti mi zatrjujejo, da rad odpove prav dan ali dva pred oddajo seminarja. Čisto zares! Včasih celo na isti dan. Domnevam, da imajo v sebi poseben čip, ki jih opozori, da se je najbolje "stegniti", ker se približuje odločilen trenutek. Dobro boste storili, če boste vedno imeli pri sebi kakšnega računalničarja, ki bo odstranil omenjene čipe - ljubezen do fakultete gre pač skozi računalnik.
2. V izpitnih rokih se pogosto dogaja, da nimate prevoza. Zaradi tega vas ni na izpitni rok, oceno pa bi radi vpisali kako drugače. Po Murphyjevem zakonu vam najbolj zagodejo prometne težave obratno sorazmerno glede na oddaljenost vašega bivališča od bližine fakultete. Takole: dlje kot živite, manj težav imate s prevozom. Bližje živite, večji problem je priti do fakultete. Razen tega se lahko zgodi, kot se je neki študentki, da imate izpit ob 12. uri, naslednjega pa šele ob 16. uri. Hoditi na prvi termin bi torej bila, mi je zatrdila, čista potrata časa! V izogib Murphyju vsekakor pazite in preverite, da boste imeli prevoz zagotovljen. Ocena se vpisuje osebno - sicer je lepo srečati vašega očija in mamo, ampak saj veste, fakulteta ni družinsko spoznavno srečanje.
3. Seminarja niste oddali pravočasno, ali pa niste imeli možnosti, da bi prišli na izpitni rok. Razlog je enostaven: zboleli ste. V prvem primeru vam to žal ne bo dosti pomagalo. Saj veste: čas za pisanje seminarja imate več mesecev, včasih tudi več let; vaša bolezen pa ni, to boste že priznali, tako dolgega veka. Vsaj največkrat. V izogib drugemu pa priporočam, da preventivno preverite svojo psihofizično kondicijo še pravočasno. Če ne, se pač odjavite od izpita, kajti poglabljanje v anamnezo naj res ostane privatna stvar. Na voljo imate kar nekaj izpitnih rokov. Seveda so situacije v življenju, ko je treba imeti razumevanje. In ga bom. Toda izjeme od tega pravila bodo redke. Sicer pa želim hitro okrevanje!
4. Maribor je daleč (živite v okolici Slovenskih Konjic), vi pa imate doma otroka. Ali še bolje: sploh ga nimate, ampak Maribor je vseeno daleč. Zato ste se odločili, da boste indeks poslali kar po pošti. Profesor bo vpisal oceno, potem pa ga bo poslal nazaj na vaš naslov. Moj nasvet: prihranite si drage poštne storitve! Pridite v Maribor, pojdite na razprodaje, na kavo v Europark in mimogrede zavijte še kaj na fakulteto! Ne boste verjeli, ampak srečati utegnete tudi kakšnega sošolca ali sošolko, ki ga že tako dolgo pogrešate! Nekaj objemov bo odtehtalo vaš prihod!
5. Pri prijavi na izpit Izbirni seminar II se vam bo ta vpisal šele, ko imate vpisane vse predhodne obveznosti. Tudi v tem primeru računajte, da vam ne bom mogel zadrževati prijavnic zato, ker ste iz razloga X v zamudi z zbiranjem dokazil o predhodno opravljenih obvezah. Nasploh se zavedajte, da je prošnja o zadrževanju prijavnic nemogoča že zaradi fakultetnega režima, v vsakem primeru pa skoraj vedno dokazuje, da ste v časovni stiski po lastni krivdi in da ne more biti dolžnost profesorja, da vas iz nje rešuje.
Še bi lahko našteval, ampak seznam bom dopolnil ob naslednji priložnosti.
Hvala za razumevanje!
Za temo za seminarsko nalogo se morate dogovoriti z mano - gre za analizo besedila, ki ga prejmete ali vam ga posredujem. Analiza pomeni, da podate o besedilu tudi svoje stališče in da je osrednji predmet vaše eksplikacije, čeprav seveda lahko (in je tudi zaželeno) navajate tudi druge vire. Prav tako analiza pomeni, da preučite originalna besedila, na katera se navezuje tekst, ki ga analizirate. Ne morete pošiljati svojih izdelanih besedil brez dogovora. Seminarske naloge in druge obveznosti morajo biti oddane vsaj en (1) teden pred izpitom. Lahko po elektronski pošti na vezjak@yahoo.com. Če seminar šteje za izpitno obveznost, ga je treba priti vpisat na izpitni rok; drugače ne bo štel kot opravljena obveza.
Ker se mi zadnje čase vse pogosteje dogaja, da študentke in študenti zaradi svoje preobremenjenosti spominskih celic čisto človeško pozabljajo, bi rad znova opozoril, da so pravila v veljavi, dokler niso spremenjena. To pomeni, da nobenih prijavnic iz tega naslova ne bom zadrževal, ampak jih bom odjavil. (Tako od mene zahtevajo pravilniki in referat.) Prav tako boste odjavljeni, če niste prišli na izpitni rok, čeprav ste oddali seminar. Sicer cenim vaše nasmeške in prijaznost - z njim kar nadaljujte, so bogastvo tega naroda! V izogib zapletom toplo priporočam naslednje:
1. Ko pišete seminarsko nalogo, zelo dobro preverite, če je vaš računalnik pri koncu svojih življenjskih moči. Ne boste verjeli, ampak študenti mi zatrjujejo, da rad odpove prav dan ali dva pred oddajo seminarja. Čisto zares! Včasih celo na isti dan. Domnevam, da imajo v sebi poseben čip, ki jih opozori, da se je najbolje "stegniti", ker se približuje odločilen trenutek. Dobro boste storili, če boste vedno imeli pri sebi kakšnega računalničarja, ki bo odstranil omenjene čipe - ljubezen do fakultete gre pač skozi računalnik.
2. V izpitnih rokih se pogosto dogaja, da nimate prevoza. Zaradi tega vas ni na izpitni rok, oceno pa bi radi vpisali kako drugače. Po Murphyjevem zakonu vam najbolj zagodejo prometne težave obratno sorazmerno glede na oddaljenost vašega bivališča od bližine fakultete. Takole: dlje kot živite, manj težav imate s prevozom. Bližje živite, večji problem je priti do fakultete. Razen tega se lahko zgodi, kot se je neki študentki, da imate izpit ob 12. uri, naslednjega pa šele ob 16. uri. Hoditi na prvi termin bi torej bila, mi je zatrdila, čista potrata časa! V izogib Murphyju vsekakor pazite in preverite, da boste imeli prevoz zagotovljen. Ocena se vpisuje osebno - sicer je lepo srečati vašega očija in mamo, ampak saj veste, fakulteta ni družinsko spoznavno srečanje.
3. Seminarja niste oddali pravočasno, ali pa niste imeli možnosti, da bi prišli na izpitni rok. Razlog je enostaven: zboleli ste. V prvem primeru vam to žal ne bo dosti pomagalo. Saj veste: čas za pisanje seminarja imate več mesecev, včasih tudi več let; vaša bolezen pa ni, to boste že priznali, tako dolgega veka. Vsaj največkrat. V izogib drugemu pa priporočam, da preventivno preverite svojo psihofizično kondicijo še pravočasno. Če ne, se pač odjavite od izpita, kajti poglabljanje v anamnezo naj res ostane privatna stvar. Na voljo imate kar nekaj izpitnih rokov. Seveda so situacije v življenju, ko je treba imeti razumevanje. In ga bom. Toda izjeme od tega pravila bodo redke. Sicer pa želim hitro okrevanje!
4. Maribor je daleč (živite v okolici Slovenskih Konjic), vi pa imate doma otroka. Ali še bolje: sploh ga nimate, ampak Maribor je vseeno daleč. Zato ste se odločili, da boste indeks poslali kar po pošti. Profesor bo vpisal oceno, potem pa ga bo poslal nazaj na vaš naslov. Moj nasvet: prihranite si drage poštne storitve! Pridite v Maribor, pojdite na razprodaje, na kavo v Europark in mimogrede zavijte še kaj na fakulteto! Ne boste verjeli, ampak srečati utegnete tudi kakšnega sošolca ali sošolko, ki ga že tako dolgo pogrešate! Nekaj objemov bo odtehtalo vaš prihod!
5. Pri prijavi na izpit Izbirni seminar II se vam bo ta vpisal šele, ko imate vpisane vse predhodne obveznosti. Tudi v tem primeru računajte, da vam ne bom mogel zadrževati prijavnic zato, ker ste iz razloga X v zamudi z zbiranjem dokazil o predhodno opravljenih obvezah. Nasploh se zavedajte, da je prošnja o zadrževanju prijavnic nemogoča že zaradi fakultetnega režima, v vsakem primeru pa skoraj vedno dokazuje, da ste v časovni stiski po lastni krivdi in da ne more biti dolžnost profesorja, da vas iz nje rešuje.
Še bi lahko našteval, ampak seznam bom dopolnil ob naslednji priložnosti.
Hvala za razumevanje!
ponedeljek, 15. februar 2010
Medizpitni filozofski humor
Po naključju najdeni prirejeni in nadgrajeni seznam filozofskih odgovorov na vprašanje, zakaj je kokoš prečkala cesto. Torej: kokoš je prečkala cesto, ker...:
Platon: "Za višje dobro."
Aristotel: "Da izpolni svoje poslanstvo na drugi strani ceste."
Karl Marx: "Bilo je zgodovinsko neizogibno."
Machiavelli: "Zato, da bo to njene podložnike navdalo z občudovanjem, saj je imela kokoš neizmeren pogum za to dejanje; a tudi s strahom, zakaj kdo izmed njih ima moč kosati se s takšnim vzorom ptičje vrline? Tako je kokošja nadvlada vzpostavljena."
Hipokrat: "Zaradi preobilja svetlo rožnate lepljive stvari v njeni trebušni slinavki."
Jacques Derrida: "Neskončno število nasprotujočih si debat lahko najdemo v dejanju kokoši, ki je prečkala cesto. In vsaka interpretacija je enako veljavna, saj avtorjevih namer ne moremo spoznati, ker je strukturalizem MRTEV, PREKLETO, MRTEV!"
Thomas de Torquemada: "Dajte mi deset minut s kokošjo in izvedel bom!"
Douglas Adams: "Dvainštirideset."
Nietzsche: "Zato, ker če preveč časa gledate čez Cesto, bo tudi Cesta gledala čez vas."
B.F. Skinner: "Zaradi zunanjih vplivov, ki prežemajo kokoš že od izvalitve. Ti so povzročili, da se kokošja dejanja izvedejo tako, da potem prečka cesto, četudi kokoš meni, da je to posledica svobodne volje."
Carl Jung: "Stečišče dogodkov v kulturnem gestaltu zahteva od individualne kokoši, da prečka cesto v tem kritičnem času in tako sočasno pripelje takšen pripetljaj v obstoj."
Jean-Paul Sartre: "Da je delovala v skladu z dobro vero in bila resnična do sebe, je bilo za kokoš prečkanje ceste nujno."
Ludwig Wittgenstein: "Možnost 'prečkanja' je bilo skrito v objektih 'kokoš' in 'cesta', okoliščine pa so omogočile nastanek tega potencialnega dogodka."
Albert Einstein: "Ali je kokoš prečkala cesto ali se je cesta premikala pod kokošjo, je odvisno od vašega položaja."
Buda: "Če se o tem sprašujete, zanikate svojo kokošjo naravo."
Salvador Dali: "Riba."
Janez Janša: "Potrebujemo drugo kokošjo republiko."
Darwin: "Bil je logični korak za tem, ko je prišla z drevesa."
Miran Ališič: "Dramatično prečkanje ceste! Kokoš je to storila zelo hitro, uuuuuuu!"
Goethe: "Večni kokošji princip jo je prisilil v to."
Damjan Murko: "Srečen sem, da sem kokoš!"
Ernest Hemingway: "Da bi umrla. Na dežju."
Epikur: "Za hec."
David Hume: "Iz navade."
Sadam Husein: "To je bilo neizzvano dejanje uporništva in imeli smo vso pravico nanjo spustiti 50 ton živčnega plina."
Jack Nicholson: "Ker je ****** hotela! To je ******* razlog!"
Skeptik: "Čez kakšno cesto?"
Ronald Reagan: "Torej, ..."
Sfinga: "Ti mi povej."
Mark Twain: "Novica o njenem prečkanju ceste je bila zelo prenapihnjena."
Camus: "Umrl je njen prijatelj. A to je ni preveč razburilo, o tem vam lahko mnoge priče potrdijo. Pravzaprav je prečkala cesto le zato, ker ji je sonce sijalo v oči."
Marcel Štefančič jr.: "Prečkanje ceste je izgledalo bombastično, kataklizmično, fenomenalno, senzacionalno, je čisti prikaz "shock'n'awe" teorije zarote."
Barack Obama: "Ker je bil čas za SPREMEMBO! Kokoš je hotela SPREMEMBO!"
John McCain: "Prijatelji moji, kokoš je prečkala cesto, ker je prepoznala potrebo po sodelovanju in dialogu z ostalimi kokošmi na drugi strani ceste."
Dr. Phil: "Težava je v tem, ker se kokoš ne zaveda, da mora najprej opraviti s problemi na TEJ strani, preden se lahko posveti tistim na DRUGI strani. Moramo ji pomagati spoznati, kako neumno je, da ne opravi s trenutnimi težavami, preden si nakoplje nove."
George W. Bush: "Ne briga nas, zakaj jo je prečkala. Vedeti hočemo le ali je na naši strani ali ne. Kokoš je bodisi z nami ali pa je proti nam. Tu ni vmesnih možnosti."
Zmago Jelinčič: "Da ukrade službo poštenim, pridnim Slovencem in gre na hrvaško obalo."
Vaš dedek: "V mojih časih nismo spraševali, zakaj je kokoš prečkala cesto. Nekdo nam je povedal, da jo je prečkala, in to je bilo dovolj."
Bill Gates: "Ravnokar smo lansirali Kokoš 2011, ki ne bo le prečkala cest, ampak bo tudi legla jajca, shranjevala vaše pomembne dokumente in skrbela za vaš račun. Internet Explorer je že vgrajen v Kokoš, sistem pa je veliko bolj stabilen in se ne bo nikoli se............... PONOVNO ZAŽENITE SISTEM."
Bill Clinton: "Nisem. Imel. Spolnih odnosov s TO kokošjo!"
Kapitan Kirk: "Da bi šla tja, kamor ni stopila še nobena druga kokoš."
Freud: "Dejstvo, da vas skrbi, zakaj je kokoš prečkala cesto, razkriva vašo negotovost v spolnem življenju."
Mojzes: "In Bog je prišel z nebes in rekel kokoši, naj prečka cesto. In kokoš je prečkala cesto in vsi so bili veseli."
Slovenski tednik: "KOKOŠ JE PREČKALA CESTO Z LUKSUZNIM REAKTIVCEM!"
Iron Maiden: "Ker se je bala teme!"
Martin Luther King jr.: "Vidim svet, kjer bodo lahko kokoši prečkale ceste, ne da bi se ljudje spraševali o njih motivih."
Papež: "To ve le Bog."
John Lennon: "Predstavljajte si vse kokoši, ki prečkajo cesto skupaj, v miru."
Borut Pahor: "Krucifiks, je pač prečkala. So what?"
Požareport: "Kokoši se že zbirajo na drugi strani ceste, vlada bo padla!"
Sokrat: "Prepozno za petelina, je že darovan Asklepiju."
ponedeljek, 25. januar 2010
Rezultati kolokvija iz Platonovega Teajteta (19.1.2010)
Številka indeksa (zadnje številke) in ocena
15626 8
16153 9
03540 9
14526 9
14997 9
14199 8
14470 8
11576 7
11169 9
07605 7
13372 7
14081 9
10489 9
16346 9
13574 10
16043 10
10520 10
14733 8
13226 9
07386 9
15749 8
11026 8
14119 10
16245 10
07735 8
15626 8
16153 9
03540 9
14526 9
14997 9
14199 8
14470 8
11576 7
11169 9
07605 7
13372 7
14081 9
10489 9
16346 9
13574 10
16043 10
10520 10
14733 8
13226 9
07386 9
15749 8
11026 8
14119 10
16245 10
07735 8
Naročite se na:
Objave (Atom)
