Moralna vzgoja in etika - izpitna literatura in obveze

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika 2012/13


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.


Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri vajah pri kolegici dr. Smiljani Gartner. Pri predavanjih bomo merili sodelovanje in  navzočnost, pisali kolokvije in domače naloge - vse se bo upoštevalo pri končnem rezultatu.

Zelo kratka navodila za pisanje seminarske naloge – za vse predmete

• Struktura: seminarska naloga naj v konceptualnem smislu vsebuje tri osnovne elemente, ki jih mora vsebovati dobro strukturirano filozofsko ali znanstveno besedilo: (a) uvodno razlago o tem, katero temo ali problem bo študent/ka predstavil v nalogi, oziroma delovno hipotezo, (b) vsebinski ekplikacijski del, v katerem razvija zadani problem in ponuja argumente za svojo tezo,  in (c) zaključek ali sklep, do katerega se je študent dokopal in glede na začetno tezo. Omenjeni elementi so formalni minimum, ki ga mora besedilo imeti.
• Kontekst: pri seminarski nalogi iz Filozofske terminologije se pričakuje kontekst, ki bodisi izvira iz določenega filozofskega pojma ali koncepta, z njim povezanega problema ali umestitve tega pojma na splošno (a) ali v avtorjev opus (b), posamezno delo (c), filozofsko obdobje (d) ali zgodovinskofilozofsko področje v celoti (e). Primer: o pojmovanju Boga lahko govorimo recimo pri predsokratski filozofiji ali v antični filozofiji (a), pri Platonu kot avtorju kot takšnem (b), pri Platonu v nekem njegovem delu, dialogu Timaju denimo (c), lahko govorimo o pojmu Boga pri Platonu glede na antično filozofijo (d) ali zgodovinskofilozofski kontekst (e). Pri seminarski nalogi iz seminarja Antične ontološke teorije se pričakuje bodisi izpeljava določenega filozofskega pojma ali navezava na ontološko problematiko pri grških filozofih v splošnem. Pri seminarski nalogi pri predmetu Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije se pričakuje samostojna raziskava na izbrano temo, obravnavano na  predavanjih ali po ustnem dogovoru. Pri preostalih predmetih velja podobno – v dogovoru z mano.
• Literatura: seminarska naloga naj v dodatku vsebuje in v opombah navaja uporabljeno literaturo. V besedilu je obvezno citiranje uporabljenih mest iz primarne in sekundarne literature, tj. jasno mora biti razmejeno avtorstvo študenta in avtorstvo drugih. Navajanje gesel iz Wikipedie ne more šteti za navedbo primarnega vira.
• Citiranje: Pri citiranju iz antičnih besedil se pričakuje citiranje v skladu  s paginacijo po Stephanusu in Bekkerju (recimo: Aristotel, Metafizika, 993a; Platon, Fajdon, 77c), oziroma v skladu s citiranjem antičnih del. Nikoli ne citirajte po številki strani iz (prevoda) knjige. Okrajšave niso zahtevane. Če je le mogoče, citate antičnih avtorjev navajajte ob ustrezni uporabi primarne literature in ne po sekundarni. Bibliografija, viri oziroma spisek uporabljene literature naj bo zmerom na posebnem seznamu na koncu seminarske naloge, četudi ste jih poprej že uporabili v opombah. Najprej citiramo primarne, potem sekundarne vire. Tip citiranja je izbira študenta.
• Dolžina: Zahtevane dolžine seminarskih nalog so naslednje: terminologija in zgodovina filozofije: vsaj 10-12 čistih strani (breg glav, literature, itd.), izbirni seminar: vsaj 7 strani, predmeta Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije: vsaj 6-7 strani.
• Prepisovanje in plagiarizem: pri pisanju ne prepisujte, temveč jasno navajajte citate in vire vaših navedkov. Pri tem pazite, da so citati podani v kontekstu vaše izpeljave; citirane misli lahko zapišete v svoji parafrazi, vendar ob obvezni navedbi citata in strani. Ravno tako naj bo jasno razvidno, katere misli, ideje, stavki so trditev avtorja ali interpreta in katere vaše. Citiramo vsakič,  ko (a) dobesedno navajamo iz originalnega dela, (b) ko smiselno, a s svojimi besedami povzemamo drugega avtorja iz znanega dela, (c) ko navajamo nekega avtorja iz drugega dela, ki povzema prvo delo. Pri referencah velja upoštevati še naslednja stališča: če pri navedkih citirate drugega avtorja, ne da bi to posebej navedli, njegovo avtorsko delo predstavljate kot svojo in kršite njegove pravice oz. prepisujete.  Pomembno: vse navedene reference in avtorji iz besedila se morajo nahajati tudi v spisku literature, pa tudi vse navedene knjige in avtorji iz spiska literature (bibliografije) morajo biti zastopani v samem besedilu.
• Izbira teme: po dogovoru z mano. Naj spomnim, da se je treba za odobritev teme dogovoriti na govorilni uri ali po elektronski pošti. Ko se dogovorimo za vašo izbiro, vam pošljem članek, ki ga boste analizirali in s tem dokazovali obvladovanje problematike.
• Rok oddaje: prav tako velja, da morate svojo nalogo oddati vsaj teden dni pred prijavo na izpit.
• Izpit: izpit boste opravili, če na izpitni rok tudi pridete. Če se le prijavite in ne pridete na izpitni rok, misleč, da ste obvezo opravili, ker ste seminar poslali po pošti, ocene ne bom vpisal. Izpiti so pač zato, da se kdaj srečamo, kajne?

dr. Boris Vezjak, Oddelek za filozofijo      

Medijska etika - urnik in izpiti

Medijska etika

PON 13.00-16.00 GP2-P4 delta
TOR 07.00-10.00 A306

Izpitni roki

17. 02. 2012 ob 9.00 GP2-P4
13. 06. 2012 ob 9.00
30. 08. 2012 ob 9.00

Izpitna literatura - Filozofska terminologija za 1. letnik

Izpit iz Filozofske terminologije bo pisen in zahteva vaše poznavanje:

1. Obravnava mest v Fajdonu 60c-63c, Zakonih 854a, 873c in
Nikomahovi etiki 1138a

2. Poglavje o samomoru, predvsem podpoglavje "moralna dopustnost" iz Stanford Encyclopedia of Philosophy: http://plato.stanford.edu/entries/suicide/

3. Materija, obravnavana na predavanjih.

Izpitna in delovna literatura - Zgodovina filozofije 1

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik), leto 2011-2012

Ciklus: Platonov Teajtet

LITERATURA

Besedilo

Slovenski prevod: Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus): (http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original: Perseus (http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Valentin Kalan, Vprašanje znanosti v Platonovem Teetetu, v: Grška filozofija, Platon, Pet študij o njegovih dialogih, Ljubljana 2003, str. 43-75.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002. Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Izpitna literatura za predmet Filozofska terminologija

Izpitna in delovna literatura za predmet Filozofska terminologija o strasteh (leto 2011-2012)

R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik (Študentska založba, 2000).

Članek o stoicizmu na Stanford Encylopedia of Philosophy.

Članek o stoiški filozofiji duha na IEP (Internet Encyclopedia of Philosophy).

Članek Erica Browna o stoiški psihopatologiji.

Gradiva in prevodi s predavanj.

Izpit iz filozofske terminologije (4. letnik UNI)

Izpit se bo izvedel v obliki seminarske naloge najmanj 10 strani (glej navodila na tej strani). Prosim, če se z mano dogovorite za filozofski pojem ali problem, ki ga želite obravnavati,
sam pa vam bom, lahko tudi po elektronski pošti, posredoval v analizo besedilo, ki bo podlaga za vaše delo. Pišite mi na vezjak@yahoo.com.

K izpitu lahko pristopite, če ste opravili javni nastop ali napisali esej (vsaj 5 strani) na letošnjo obravnavano temo samomor v antiki. Literaturo sem vam že posredoval na skupni naslov na začetku predavanj.

Zamudnike bi rad spomnil, da mi nekateri med vami dolgujete esej iz istega predmeta iz prvega letnika (vsaj 3 strani).

Problem svobode (Literatura)

Literatura

R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

D. Šuster, Problem svobode. V: D. Šuster (ur.), O svobodni
volji. (Aristej, 2007).

S. Bobzien, Determinism and Freedom in Stoic Philosophy, Oxford University Press, 1999.

http://plato.stanford.edu/entries/free-will-foreknowledge/

Moralna vzgoja in etika (Literatura)

Moralna vzgoja in etika (Razredni pouk)

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič,

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Zgodovina filozofije (Literatura)

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET

Besedilo

Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Švinglanje na izpitu

Spodaj je moja kolumna o švinglanju na izpitu (in v politiki). Več o tem sem pisal tudi v spremni študiji h knjigi Harryja Frankfurta z naslovom O sranju. Bullshitting the exam? Please don't!

*****

Je prepisovati na izpitu nemoralno? To vprašanje rad zastavim svojim študentom tudi v obliki pisnega izpitnega vprašanja. Moja poanta je enostavna: imeti »švinglc« s pravilnim odgovorom bi pomenilo svojevrsten paradoks. Prepisati, da je prepisovati na izpitu nemoralno, je ultimativna oblika načina, kako študentu pri filozofskem predmetu iz etike posredno povedati, da takšno početje nič ne šteje. Še pred tem je hkrati način, kako oceniti njegove argumente o njegovi moralnosti.
»Švinglanje« na izpitu je prepoznaven del študentske folklore. Angleška fraza »bullshitting the exam« nam bolje razloži, zakaj. Srati na izpitu, kot lahko dobesedno prevedemo, ima namreč za namen zmanipulirati profesorja na način, da bo ta mislil, da nekaj vemo. Nič novega, seveda: cilj tovrstnih pripomočkov in metod je zanesljivo dobiti čim boljšo oceno ali vsaj opraviti izpit, sredstvo pa vse, kar nam omogoča zlagano vednost, ki bo njenega ocenjevalca prepričala. Če smo bolj natančni, je sredstvo vse, s pomočjo česar bomo učitelja navedli na misel, da posedujemo potrebno znanje. Goljufanje in blefiranje je torej oblika moralnega prekrška, kjer se pretvarjamo, da vemo nekaj, česar v resnici ne vemo. In res, angleški izraz za »sranje« opisuje po moralnem filozofu Harryju Frankfurtu predvsem tiste situacije, kjer prodajamo znanje, ki ga nimamo. Nekoliko zožen pogled na Frankfurtovo poanto pravi, da predvsem »nakladamo« ali »bluzimo«. Še huje, kot pravi, je eden poglavitnih problemov naše kulture prav v tem, da živimo v svetu, kjer je sranje postalo prevladujoče in diktira naše življenje. Namesto sokratske učene nevednosti, sicer resda radikalne pozicije produkcije tistega »vem, da nič ne vem«, smo dobili neizmerne količine lažne, zlagane vednosti. Vsi vse vedo. Vsi torej, če dobro pomislimo, na takšen ali drugačen način švinglajo.
Približno takšno je tudi spoznanje predsednika komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, poslanca SDS Branka Mariniča. Nekaj tednov nazaj je, do vratu ujet v pajkove goste lepljive mreže, kot bi temu rekel novopečeni slovenski Dostojevski, modroval takole: »Res pa je to, kar počenjajo tudi drugi študenti, če smo kdaj bili na izpitu s 'švinglcem', nekaj čisto običajnega.« Marinič je imel seveda dobre razloge zagovarjati omenjeno običajnost. Kot prometni tehnik se je znašel v godlji, ker je domnevno na izpit iz nemščine poslal drugo osebo; istočasno so odkrili še, da ne poravnava položnic za najeto državno poslansko stanovanje, saj menda ni vedel, da se te v mestu plačujejo. Ker da prihaja s podeželja, za nameček pa mu niti eden izmed treh ključev kot po naključju nekaj let ni želel odpirati poštnega predalnika, kamor so mu jih pošiljali. (Z vsemi žavbami namazani Marinič se v duševni stiski namreč ni spomnil, da bi lahko trdil še, da predalnikov v Halozah, od koder prihaja, tudi ne poznajo.)
Te dni se je moral v njegovo bran glede švinglanja postaviti tudi prvak opozicije: »Eno je nemoralno dejanje, drugo pa je kaznivo dejanje, in to je velika razlika.« Žal je ta majhna epizoda o veliki razliki po nezasluženem ostala spregledana. Kaj nam namreč sporoča? Najprej nam evidentno pove, da je Janez Janša pripravljen nesebično braniti svoje kolege v stiski. Še zlasti glede njihovih študijskih običajev. Na podoben način kot so v stranki uspeli bolj slabo prikriti, kako je še en njihov štajerski poslanec, Marjan Bezjak, pri izobrazbi izbral krajšo pot in se predstavljal s takšno, ki je nikoli ni imel - zgodbo so z nekaj neverjetnimi manipulativnimi manevri in s še več zbrisanimi spletnimi stranmi hitro pometli pod preprogo. Švinglati je potemtakem mogoče tudi o izobrazbi, ki je nimaš. Nekaj podobnega je storil Janša, a je težava v tem, da nas je zmanipuliral - afera Marinič namreč nikoli ni izhajala iz predpostavke o švinglanju, temveč iz trditve profesorice, da je poslanec storil kaznivo dejanje goljufije s pomočjo tretje, za zdaj neznane osebe. S to zgodbico sta nas Janša in Marinič spretno zavedla, z njo sta tako rekoč švinglala in nam vrgla kost za glodanje, ki ni prava. Navedla sta nas na napačno sled, kot se temu reče v teoriji argumentacijskih prevar.
Naslednja ekscesnost zadeva stališče o nekaznivosti nemoralnega ravnanja. Toda v danem kontekstu kakšnega hudega pozitivnega zgleda takšna drža ne daje. Lahko bi se vprašali, kaj nam sporoča bivši predsednik vlade, ob tako zelo »levi« levici verjetno tudi prihodnji ter ne nazadnje predsedujoči Evropski uniji? Nič manj kot to, da je švinglanje pač neko manjše zlo. Ni lepo, ni pa tudi kaznivo. Na neki način je brez jasne obsodbe nastala minimizacija moralnega prekrška študentov.
Tretja težava zadeva nenavadno poljubno menjavo stališč. Kot predsednik vlade je namreč Janša ob aferi Zidar zavihtel meč: »Ne bom pristal na tezo, ki jo je izrekla nekdanja generalna državna tožilka, da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje.« In pribil: »Kaj pa je kaznivo dejanje, če ne velika svinjarija?« Nerodno, ker je svinjarija natanko sinonim za nemoralno dejanje. Nič niso pomagala dokazovanja, da se moti. Ampak časi se spreminjajo in nekateri se spreminjajo v njih. Leto in pol kasneje sta nekdanja generalna tožilka in Janša pri istem. Čeprav je zadnji takrat zganjal demagogijo proti spoznanju, ki ga danes vehementno uporablja, da brani svojega poslanca: zdelo se mu je samoumevno, da je vsako nemoralno dejanje tudi kaznivo, danes se mu zdi, da vsako nemoralno dejanje še ni takšno. Kaj se bo zgodilo naslednjič? Bo trdil prvo, drugo ali kaj tretjega? Bo morebiti priznal, da je švinglanje modus političnega delovanja? Tudi takrat, ko menjujemo stališča in zagovarjamo tista, ki smo jih nedavno grajali?Branko Marinič pravi, da je zaradi inscenirane afere, v kateri je seveda uvidel veliko politično zaroto svetovnih gabaritov, izgubil voljo po izobraževanju. S tem se je slovenskemu visokošolskemu sistemu nedvomno zgodila še ena krivica: človek, ki pošteno švingla, tako kot vsi drugi, si mogoče nikoli ne bo pridobil izobrazbe, s katero se rad pobaha njegov poslanski kolega Bezjak.

Izpitni rok prestavljen na 5. maj ob 14. uri

Pozdravljeni, zaradi kolektivne praznične atmosfere,
zaradi katere fakulteta ne bo obratovala in za katero nisem
vedel, se izpitni rok z 28. aprila prestavi na 5. 5. ob 14. uri.

Hvala za razumevanje

Vpis obveznosti in oddaja seminarskih nalog

O tem, da je treba seminarske naloge, še zlasti če štejejo za izpit, pravočasno oddati, sem pisal že v navodilih za pisanje. Pravila oziroma navodila še vedno veljajo. In veljajo za vse smeri.

Za temo za seminarsko nalogo se morate dogovoriti z mano - gre za analizo besedila, ki ga prejmete ali vam ga posredujem. Analiza pomeni, da podate o besedilu tudi svoje stališče in da je osrednji predmet vaše eksplikacije, čeprav seveda lahko (in je tudi zaželeno) navajate tudi druge vire. Prav tako analiza pomeni, da preučite originalna besedila, na katera se navezuje tekst, ki ga analizirate. Ne morete pošiljati svojih izdelanih besedil brez dogovora. Seminarske naloge in druge obveznosti morajo biti oddane vsaj en (1) teden pred izpitom. Lahko po elektronski pošti na vezjak@yahoo.com. Če seminar šteje za izpitno obveznost, ga je treba priti vpisat na izpitni rok; drugače ne bo štel kot opravljena obveza.

Ker se mi zadnje čase vse pogosteje dogaja, da študentke in študenti zaradi svoje preobremenjenosti spominskih celic čisto človeško pozabljajo, bi rad znova opozoril, da so pravila v veljavi, dokler niso spremenjena. To pomeni, da nobenih prijavnic iz tega naslova ne bom zadrževal, ampak jih bom odjavil. (Tako od mene zahtevajo pravilniki in referat.) Prav tako boste odjavljeni, če niste prišli na izpitni rok, čeprav ste oddali seminar. Sicer cenim vaše nasmeške in prijaznost - z njim kar nadaljujte, so bogastvo tega naroda! V izogib zapletom toplo priporočam naslednje:

1. Ko pišete seminarsko nalogo, zelo dobro preverite, če je vaš računalnik pri koncu svojih življenjskih moči. Ne boste verjeli, ampak študenti mi zatrjujejo, da rad odpove prav dan ali dva pred oddajo seminarja. Čisto zares! Včasih celo na isti dan. Domnevam, da imajo v sebi poseben čip, ki jih opozori, da se je najbolje "stegniti", ker se približuje odločilen trenutek. Dobro boste storili, če boste vedno imeli pri sebi kakšnega računalničarja, ki bo odstranil omenjene čipe - ljubezen do fakultete gre pač skozi računalnik.

2. V izpitnih rokih se pogosto dogaja, da nimate prevoza. Zaradi tega vas ni na izpitni rok, oceno pa bi radi vpisali kako drugače. Po Murphyjevem zakonu vam najbolj zagodejo prometne težave obratno sorazmerno glede na oddaljenost vašega bivališča od bližine fakultete. Takole: dlje kot živite, manj težav imate s prevozom. Bližje živite, večji problem je priti do fakultete. Razen tega se lahko zgodi, kot se je neki študentki, da imate izpit ob 12. uri, naslednjega pa šele ob 16. uri. Hoditi na prvi termin bi torej bila, mi je zatrdila, čista potrata časa! V izogib Murphyju vsekakor pazite in preverite, da boste imeli prevoz zagotovljen. Ocena se vpisuje osebno - sicer je lepo srečati vašega očija in mamo, ampak saj veste, fakulteta ni družinsko spoznavno srečanje.

3. Seminarja niste oddali pravočasno, ali pa niste imeli možnosti, da bi prišli na izpitni rok. Razlog je enostaven: zboleli ste. V prvem primeru vam to žal ne bo dosti pomagalo. Saj veste: čas za pisanje seminarja imate več mesecev, včasih tudi več let; vaša bolezen pa ni, to boste že priznali, tako dolgega veka. Vsaj največkrat. V izogib drugemu pa priporočam, da preventivno preverite svojo psihofizično kondicijo še pravočasno. Če ne, se pač odjavite od izpita, kajti poglabljanje v anamnezo naj res ostane privatna stvar. Na voljo imate kar nekaj izpitnih rokov. Seveda so situacije v življenju, ko je treba imeti razumevanje. In ga bom. Toda izjeme od tega pravila bodo redke. Sicer pa želim hitro okrevanje!

4. Maribor je daleč (živite v okolici Slovenskih Konjic), vi pa imate doma otroka. Ali še bolje: sploh ga nimate, ampak Maribor je vseeno daleč. Zato ste se odločili, da boste indeks poslali kar po pošti. Profesor bo vpisal oceno, potem pa ga bo poslal nazaj na vaš naslov. Moj nasvet: prihranite si drage poštne storitve! Pridite v Maribor, pojdite na razprodaje, na kavo v Europark in mimogrede zavijte še kaj na fakulteto! Ne boste verjeli, ampak srečati utegnete tudi kakšnega sošolca ali sošolko, ki ga že tako dolgo pogrešate! Nekaj objemov bo odtehtalo vaš prihod!

5. Pri prijavi na izpit Izbirni seminar II se vam bo ta vpisal šele, ko imate vpisane vse predhodne obveznosti. Tudi v tem primeru računajte, da vam ne bom mogel zadrževati prijavnic zato, ker ste iz razloga X v zamudi z zbiranjem dokazil o predhodno opravljenih obvezah. Nasploh se zavedajte, da je prošnja o zadrževanju prijavnic nemogoča že zaradi fakultetnega režima, v vsakem primeru pa skoraj vedno dokazuje, da ste v časovni stiski po lastni krivdi in da ne more biti dolžnost profesorja, da vas iz nje rešuje.

Še bi lahko našteval, ampak seznam bom dopolnil ob naslednji priložnosti.

Hvala za razumevanje!

Medizpitni filozofski humor

Po naključju najdeni prirejeni in nadgrajeni seznam filozofskih odgovorov na vprašanje, zakaj je kokoš prečkala cesto. Torej: kokoš je prečkala cesto, ker...:

Platon: "Za višje dobro."

Aristotel: "Da izpolni svoje poslanstvo na drugi strani ceste."

Karl Marx: "Bilo je zgodovinsko neizogibno."

Machiavelli: "Zato, da bo to njene podložnike navdalo z občudovanjem, saj je imela kokoš neizmeren pogum za to dejanje; a tudi s strahom, zakaj kdo izmed njih ima moč kosati se s takšnim vzorom ptičje vrline? Tako je kokošja nadvlada vzpostavljena."

Hipokrat: "Zaradi preobilja svetlo rožnate lepljive stvari v njeni trebušni slinavki."

Jacques Derrida: "Neskončno število nasprotujočih si debat lahko najdemo v dejanju kokoši, ki je prečkala cesto. In vsaka interpretacija je enako veljavna, saj avtorjevih namer ne moremo spoznati, ker je strukturalizem MRTEV, PREKLETO, MRTEV!"

Thomas de Torquemada: "Dajte mi deset minut s kokošjo in izvedel bom!"

Douglas Adams: "Dvainštirideset."

Nietzsche: "Zato, ker če preveč časa gledate čez Cesto, bo tudi Cesta gledala čez vas."

B.F. Skinner: "Zaradi zunanjih vplivov, ki prežemajo kokoš že od izvalitve. Ti so povzročili, da se kokošja dejanja izvedejo tako, da potem prečka cesto, četudi kokoš meni, da je to posledica svobodne volje."

Carl Jung: "Stečišče dogodkov v kulturnem gestaltu zahteva od individualne kokoši, da prečka cesto v tem kritičnem času in tako sočasno pripelje takšen pripetljaj v obstoj."

Jean-Paul Sartre: "Da je delovala v skladu z dobro vero in bila resnična do sebe, je bilo za kokoš prečkanje ceste nujno."

Ludwig Wittgenstein: "Možnost 'prečkanja' je bilo skrito v objektih 'kokoš' in 'cesta', okoliščine pa so omogočile nastanek tega potencialnega dogodka."

Albert Einstein: "Ali je kokoš prečkala cesto ali se je cesta premikala pod kokošjo, je odvisno od vašega položaja."

Buda: "Če se o tem sprašujete, zanikate svojo kokošjo naravo."

Salvador Dali: "Riba."

Janez Janša: "Potrebujemo drugo kokošjo republiko."

Darwin: "Bil je logični korak za tem, ko je prišla z drevesa."

Miran Ališič: "Dramatično prečkanje ceste! Kokoš je to storila zelo hitro, uuuuuuu!"

Goethe: "Večni kokošji princip jo je prisilil v to."

Damjan Murko: "Srečen sem, da sem kokoš!"

Ernest Hemingway: "Da bi umrla. Na dežju."

Epikur: "Za hec."

David Hume: "Iz navade."

Sadam Husein: "To je bilo neizzvano dejanje uporništva in imeli smo vso pravico nanjo spustiti 50 ton živčnega plina."

Jack Nicholson: "Ker je ****** hotela! To je ******* razlog!"

Skeptik: "Čez kakšno cesto?"

Ronald Reagan: "Torej, ..."

Sfinga: "Ti mi povej."

Mark Twain: "Novica o njenem prečkanju ceste je bila zelo prenapihnjena."

Camus: "Umrl je njen prijatelj. A to je ni preveč razburilo, o tem vam lahko mnoge priče potrdijo. Pravzaprav je prečkala cesto le zato, ker ji je sonce sijalo v oči."

Marcel Štefančič jr.: "Prečkanje ceste je izgledalo bombastično, kataklizmično, fenomenalno, senzacionalno, je čisti prikaz "shock'n'awe" teorije zarote."

Barack Obama: "Ker je bil čas za SPREMEMBO! Kokoš je hotela SPREMEMBO!"

John McCain: "Prijatelji moji, kokoš je prečkala cesto, ker je prepoznala potrebo po sodelovanju in dialogu z ostalimi kokošmi na drugi strani ceste."

Dr. Phil: "Težava je v tem, ker se kokoš ne zaveda, da mora najprej opraviti s problemi na TEJ strani, preden se lahko posveti tistim na DRUGI strani. Moramo ji pomagati spoznati, kako neumno je, da ne opravi s trenutnimi težavami, preden si nakoplje nove."

George W. Bush: "Ne briga nas, zakaj jo je prečkala. Vedeti hočemo le ali je na naši strani ali ne. Kokoš je bodisi z nami ali pa je proti nam. Tu ni vmesnih možnosti."

Zmago Jelinčič: "Da ukrade službo poštenim, pridnim Slovencem in gre na hrvaško obalo."

Vaš dedek: "V mojih časih nismo spraševali, zakaj je kokoš prečkala cesto. Nekdo nam je povedal, da jo je prečkala, in to je bilo dovolj."

Bill Gates: "Ravnokar smo lansirali Kokoš 2011, ki ne bo le prečkala cest, ampak bo tudi legla jajca, shranjevala vaše pomembne dokumente in skrbela za vaš račun. Internet Explorer je že vgrajen v Kokoš, sistem pa je veliko bolj stabilen in se ne bo nikoli se............... PONOVNO ZAŽENITE SISTEM."

Bill Clinton: "Nisem. Imel. Spolnih odnosov s TO kokošjo!"

Kapitan Kirk: "Da bi šla tja, kamor ni stopila še nobena druga kokoš."

Freud: "Dejstvo, da vas skrbi, zakaj je kokoš prečkala cesto, razkriva vašo negotovost v spolnem življenju."

Mojzes: "In Bog je prišel z nebes in rekel kokoši, naj prečka cesto. In kokoš je prečkala cesto in vsi so bili veseli."

Slovenski tednik: "KOKOŠ JE PREČKALA CESTO Z LUKSUZNIM REAKTIVCEM!"

Iron Maiden: "Ker se je bala teme!"

Martin Luther King jr.: "Vidim svet, kjer bodo lahko kokoši prečkale ceste, ne da bi se ljudje spraševali o njih motivih."

Papež: "To ve le Bog."

John Lennon: "Predstavljajte si vse kokoši, ki prečkajo cesto skupaj, v miru."

Borut Pahor: "Krucifiks, je pač prečkala. So what?"

Požareport: "Kokoši se že zbirajo na drugi strani ceste, vlada bo padla!"

Sokrat: "Prepozno za petelina, je že darovan Asklepiju."

Rezultati kolokvija iz Platonovega Teajteta (19.1.2010)

Številka indeksa (zadnje številke) in ocena
15626 8
16153 9
03540 9
14526 9
14997 9
14199 8
14470 8
11576 7
11169 9
07605 7
13372 7
14081 9
10489 9
16346 9
13574 10
16043 10
10520 10
14733 8
13226 9
07386 9
15749 8
11026 8
14119 10
16245 10
07735 8

Izšla študijska verzija Platonovih Zbranih del - priporočilo

Priporočam nakup spodnjih Zbranih del Platona za ceno 100 evrov - po mojem laičnem mnenju bodo ti izvodi zelo hitro pošli:

KUD Logos je v sodelovanju z Mohorjevo družbo in s pomočjo izredne subvencije Ministrstva za kulturo natisnil študijsko izdajo Platonovih zbranih del, namenjeno predvsem študentski populaciji. Gre za integralni ponatis izdaje iz leta 2004 - vsi dialogi in pisma v petih knjigah in vse opombe ter spremna besedila na CD-romu. Cena kompleta je 100 E. Prosim Vas, da o tej izdaji obvestite javnost oziroma to sporočilo posredujete tistim, ki bi jih utegnila zanimati. Ker je natisnjenih le 1000 izvodov in je zanimanje veliko, je vredno pohiteti. Distribucijo študijske izdaje Platona je prevzela Mohorjeva družba, Nazorjeva 1, Ljubljana, tel. 01 244 36 50.

Izbrana poglavja iz filozofije (Literatura)

Razredni pouk
Ciklus: Izbrana poglavja iz filozofije


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Moralna vzgoja in etika (Literatura)

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Filozofska terminologija (Literatura)

Teorija strasti pri stoikih
Poletni semester (februar-maj 2006)

VIRI IN LITERATURA

Primarna literatura:

A.A. Long in D.N. Sedley, The Hellenistic Philosophers, Cambridge, Cambridge University Press, 1987

Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska Matica, Ljubljana 1988, prevedel Anton Sovre in priredil Kajetan Gantar

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik, Claritas, Študentska založba, Ljubljana 2000

Seneka, O srečnem življenju in druge razprave, Claritas, Študentska založba, Ljubljana 2001

Marcus Tullius Cicero, Največje dobro in največje zlo, Založba Obzorja, Maribor 1972

Sekundarna literatura:

R.W. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki. Uvod v helenistično filozofijo. Aristej, Šentilj 2000. (kratek uvod v helenistično filozofijo in njene teme)

A. Long (izd.), Problems in Stoicism, London, Athlone Press, 1971. (zbirka člankov, posvečenih stoiški filozofiji)*

J. Annas, Hellenistic Philosophy of Mind, Berkeley, University of California Press, 1992. (o helenističnih pogledih na filozofijo duha oz. psihologije)

J. Annas, The Morality of Happiness, Oxford University Press, Oxford 1993. (o utemeljitvah etike)*

M. C. Nussbaum, The Therapy of Desire: Theory and Practice in Hellenistic Ethics, Princeton, Princeton University Press, 1994. (o helenistični etiki in psihologiji)

http://plato.stanford.edu/entries/stoicism/ (o stoicizmu v splošnem)

http://www.wku.edu/~jan.garrett/stoipass.htm (o stoiški delitvi strasti)

http://www.wku.edu/~jan.garrett/stoa/seddon2.htm (kako stoiki utemeljijo osvoboditev strasti)

B. Vezjak, Stoiški panteizem in platonska kozmologija: od svetovne duše k pneumi, Poligrafi 3 (1998), Nova revija, Ljubljana 1998. (o stoiški fiziki v navezavi na psihologijo)

Zgodovina filozofije z uvodom (Literatura)

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus: Platonov Teajtet

LITERATURA

Besedilo

Slovenski prevod:
Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original: Perseus
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)


Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Valentin Kalan, Vprašanje znanosti v Platonovem Teetetu, v: Grška filozofija, Platon, Pet študij o njegovih dialogih, Ljubljana 2003, str. 43-75.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).