Filozofska terminologija: izpitna literatura za prevajalce

Pri izpitu iz Filozofske terminologije pride v poštev navedena literatura:

Harry Frankfurt: On bullshit (analiza prevoda)
Original je dostopen na:
http://www.stoa.org.uk/topics/bullshit/pdf/on-bullshit.pdf

Harry Frankfurt: O sranju (slovenski prevod)

Intervju z avtorjem v dveh delih:
http://www.youtube.com/watch?v=W1RO93OS0Sk

Knjiga Ad populum: analize družbenega diskurza

Izšla je moja nova knjiga z analizami družbenih fenomenov v Sloveniji. Več na tem naslovu:

http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=3191

Knjiga Sokratov pojmovnik za mlade

Za vse, ki se pri študiju srečujejo z antično filozofijo in filozofijo Sokrata, ponujam v branje svojo knjigo Sokratov pojmovnik za mlade. Več na naslovu:

http://www.aristej.si/slo/poljudna_znanost/index.html

Moralna vzgoja in etika, izpitna literatura

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika 2013/14


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.


Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri vajah pri kolegici dr. Smiljani Gartner. Pri predavanjih bomo merili sodelovanje in  navzočnost, pisali kolokvije in domače naloge - vse se bo upoštevalo pri končnem rezultatu.

Vrednote in vrline, izpitna literatura

Vrednote in vrline
Ciklus: Sokratska etika
Leto 2013/2014

Literatura:

--Naomi Reshotko, Socratic virtue: making the best of the neither-good-nor-bad, Cambridge University Press 2006.

--Boris Vezjak, Sokratov pojmovnik za mlade, Aristej, Maribor 2011.

Azijske filozofije, izpit

Izpitna literatura:

Klasiki daoizma. Ljubljana: SM, 1992. 
Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. Vprašanja kralja Milinde: o Buddhovem nauku, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990. 

Izpitne obveznosti:
seminar + izpit

Pripraviti je treba seminar, ga predstaviti v razredu in tudi poslati profesorju v elektronski obliki  dan pred predstavitvijo.

Predstavitev mora biti dolga okoli 20 minut in seminar mora imeti dolžino vsaj 5 čistih tipkanih strani.

Seminarska literatura

Bhagavad-gita. Ljubljana: MK, 1970.
Klasiki daoizma. Ljubljana: SM, 1992. 
Konfucij: Pogovori. Ljubljana: CZ, 1988.
Stara kitajska modrost (Mengzi, Zhongyong, Daxue). Paralele, 1988.
Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk. (prev. Maja Milčinski) Mladinska knjiga, Ljubljana 2005. 
Yijing - Knjiga premen. Ljubljana: Domus, 1992.
Zhuang Zi: Klasik Dežele južne rože, Sophia, Ljubljana 2004.
Vprašanja kralja Milinde: o Buddhovem nauku, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990.
Mishra, Rammurti S., Filozofija in psihologija joge, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2001.

Izpitna literatura za predmet Filozofska terminologija

Filozofska terminologija
Ciklus 2012/2013

Samomor v antiki

Izpitna literatura:

Kocijančič, G. (2004). Platon, Zbrana dela. Celje: Mohorjeva družba.

Sharples, R. W. (2000). Stoiki, epikurejci in skeptiki. Šentilj: Aristej.

Geslo o samomoru na SEP: http://plato.stanford.edu/entries/suicide/

Preostala gradiva, razdeljena na predavanjih.

Zgodovina filozofije z uvodom - izpitna literatura

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus 2012/13

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET

Besedilo

Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Moralna vzgoja in etika - izpitna literatura in obveze

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika 2012/13


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.


Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri vajah pri kolegici dr. Smiljani Gartner. Pri predavanjih bomo merili sodelovanje in  navzočnost, pisali kolokvije in domače naloge - vse se bo upoštevalo pri končnem rezultatu.

Zelo kratka navodila za pisanje seminarske naloge – za vse predmete

• Struktura: seminarska naloga naj v konceptualnem smislu vsebuje tri osnovne elemente, ki jih mora vsebovati dobro strukturirano filozofsko ali znanstveno besedilo: (a) uvodno razlago o tem, katero temo ali problem bo študent/ka predstavil v nalogi, oziroma delovno hipotezo, (b) vsebinski ekplikacijski del, v katerem razvija zadani problem in ponuja argumente za svojo tezo,  in (c) zaključek ali sklep, do katerega se je študent dokopal in glede na začetno tezo. Omenjeni elementi so formalni minimum, ki ga mora besedilo imeti.
• Kontekst: pri seminarski nalogi iz Filozofske terminologije se pričakuje kontekst, ki bodisi izvira iz določenega filozofskega pojma ali koncepta, z njim povezanega problema ali umestitve tega pojma na splošno (a) ali v avtorjev opus (b), posamezno delo (c), filozofsko obdobje (d) ali zgodovinskofilozofsko področje v celoti (e). Primer: o pojmovanju Boga lahko govorimo recimo pri predsokratski filozofiji ali v antični filozofiji (a), pri Platonu kot avtorju kot takšnem (b), pri Platonu v nekem njegovem delu, dialogu Timaju denimo (c), lahko govorimo o pojmu Boga pri Platonu glede na antično filozofijo (d) ali zgodovinskofilozofski kontekst (e). Pri seminarski nalogi iz seminarja Antične ontološke teorije se pričakuje bodisi izpeljava določenega filozofskega pojma ali navezava na ontološko problematiko pri grških filozofih v splošnem. Pri seminarski nalogi pri predmetu Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije se pričakuje samostojna raziskava na izbrano temo, obravnavano na  predavanjih ali po ustnem dogovoru. Pri preostalih predmetih velja podobno – v dogovoru z mano.
• Literatura: seminarska naloga naj v dodatku vsebuje in v opombah navaja uporabljeno literaturo. V besedilu je obvezno citiranje uporabljenih mest iz primarne in sekundarne literature, tj. jasno mora biti razmejeno avtorstvo študenta in avtorstvo drugih. Navajanje gesel iz Wikipedie ne more šteti za navedbo primarnega vira.
• Citiranje: Pri citiranju iz antičnih besedil se pričakuje citiranje v skladu  s paginacijo po Stephanusu in Bekkerju (recimo: Aristotel, Metafizika, 993a; Platon, Fajdon, 77c), oziroma v skladu s citiranjem antičnih del. Nikoli ne citirajte po številki strani iz (prevoda) knjige. Okrajšave niso zahtevane. Če je le mogoče, citate antičnih avtorjev navajajte ob ustrezni uporabi primarne literature in ne po sekundarni. Bibliografija, viri oziroma spisek uporabljene literature naj bo zmerom na posebnem seznamu na koncu seminarske naloge, četudi ste jih poprej že uporabili v opombah. Najprej citiramo primarne, potem sekundarne vire. Tip citiranja je izbira študenta.
• Dolžina: Zahtevane dolžine seminarskih nalog so naslednje: terminologija in zgodovina filozofije: vsaj 10-12 čistih strani (breg glav, literature, itd.), izbirni seminar: vsaj 7 strani, predmeta Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije: vsaj 6-7 strani.
• Prepisovanje in plagiarizem: pri pisanju ne prepisujte, temveč jasno navajajte citate in vire vaših navedkov. Pri tem pazite, da so citati podani v kontekstu vaše izpeljave; citirane misli lahko zapišete v svoji parafrazi, vendar ob obvezni navedbi citata in strani. Ravno tako naj bo jasno razvidno, katere misli, ideje, stavki so trditev avtorja ali interpreta in katere vaše. Citiramo vsakič,  ko (a) dobesedno navajamo iz originalnega dela, (b) ko smiselno, a s svojimi besedami povzemamo drugega avtorja iz znanega dela, (c) ko navajamo nekega avtorja iz drugega dela, ki povzema prvo delo. Pri referencah velja upoštevati še naslednja stališča: če pri navedkih citirate drugega avtorja, ne da bi to posebej navedli, njegovo avtorsko delo predstavljate kot svojo in kršite njegove pravice oz. prepisujete.  Pomembno: vse navedene reference in avtorji iz besedila se morajo nahajati tudi v spisku literature, pa tudi vse navedene knjige in avtorji iz spiska literature (bibliografije) morajo biti zastopani v samem besedilu.
• Izbira teme: po dogovoru z mano. Naj spomnim, da se je treba za odobritev teme dogovoriti na govorilni uri ali po elektronski pošti. Ko se dogovorimo za vašo izbiro, vam pošljem članek, ki ga boste analizirali in s tem dokazovali obvladovanje problematike.
• Rok oddaje: prav tako velja, da morate svojo nalogo oddati vsaj teden dni pred prijavo na izpit.
• Izpit: izpit boste opravili, če na izpitni rok tudi pridete. Če se le prijavite in ne pridete na izpitni rok, misleč, da ste obvezo opravili, ker ste seminar poslali po pošti, ocene ne bom vpisal. Izpiti so pač zato, da se kdaj srečamo, kajne?

dr. Boris Vezjak, Oddelek za filozofijo      

Medijska etika - urnik in izpiti

Medijska etika

PON 13.00-16.00 GP2-P4 delta
TOR 07.00-10.00 A306

Izpitni roki

17. 02. 2012 ob 9.00 GP2-P4
13. 06. 2012 ob 9.00
30. 08. 2012 ob 9.00

Izpitna literatura - Filozofska terminologija za 1. letnik

Izpit iz Filozofske terminologije bo pisen in zahteva vaše poznavanje:

1. Obravnava mest v Fajdonu 60c-63c, Zakonih 854a, 873c in
Nikomahovi etiki 1138a

2. Poglavje o samomoru, predvsem podpoglavje "moralna dopustnost" iz Stanford Encyclopedia of Philosophy: http://plato.stanford.edu/entries/suicide/

3. Materija, obravnavana na predavanjih.

Izpitna in delovna literatura - Zgodovina filozofije 1

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik), leto 2011-2012

Ciklus: Platonov Teajtet

LITERATURA

Besedilo

Slovenski prevod: Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus): (http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original: Perseus (http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Valentin Kalan, Vprašanje znanosti v Platonovem Teetetu, v: Grška filozofija, Platon, Pet študij o njegovih dialogih, Ljubljana 2003, str. 43-75.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002. Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Izpitna literatura za predmet Filozofska terminologija

Izpitna in delovna literatura za predmet Filozofska terminologija o strasteh (leto 2011-2012)

R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik (Študentska založba, 2000).

Članek o stoicizmu na Stanford Encylopedia of Philosophy.

Članek o stoiški filozofiji duha na IEP (Internet Encyclopedia of Philosophy).

Članek Erica Browna o stoiški psihopatologiji.

Gradiva in prevodi s predavanj.

Izpit iz filozofske terminologije (4. letnik UNI)

Izpit se bo izvedel v obliki seminarske naloge najmanj 10 strani (glej navodila na tej strani). Prosim, če se z mano dogovorite za filozofski pojem ali problem, ki ga želite obravnavati,
sam pa vam bom, lahko tudi po elektronski pošti, posredoval v analizo besedilo, ki bo podlaga za vaše delo. Pišite mi na vezjak@yahoo.com.

K izpitu lahko pristopite, če ste opravili javni nastop ali napisali esej (vsaj 5 strani) na letošnjo obravnavano temo samomor v antiki. Literaturo sem vam že posredoval na skupni naslov na začetku predavanj.

Zamudnike bi rad spomnil, da mi nekateri med vami dolgujete esej iz istega predmeta iz prvega letnika (vsaj 3 strani).

Problem svobode (Literatura)

Literatura

R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

D. Šuster, Problem svobode. V: D. Šuster (ur.), O svobodni
volji. (Aristej, 2007).

S. Bobzien, Determinism and Freedom in Stoic Philosophy, Oxford University Press, 1999.

http://plato.stanford.edu/entries/free-will-foreknowledge/

Moralna vzgoja in etika (Literatura)

Moralna vzgoja in etika (Razredni pouk)

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič,

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Zgodovina filozofije (Literatura)

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET

Besedilo

Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Švinglanje na izpitu

Spodaj je moja kolumna o švinglanju na izpitu (in v politiki). Več o tem sem pisal tudi v spremni študiji h knjigi Harryja Frankfurta z naslovom O sranju. Bullshitting the exam? Please don't!

*****

Je prepisovati na izpitu nemoralno? To vprašanje rad zastavim svojim študentom tudi v obliki pisnega izpitnega vprašanja. Moja poanta je enostavna: imeti »švinglc« s pravilnim odgovorom bi pomenilo svojevrsten paradoks. Prepisati, da je prepisovati na izpitu nemoralno, je ultimativna oblika načina, kako študentu pri filozofskem predmetu iz etike posredno povedati, da takšno početje nič ne šteje. Še pred tem je hkrati način, kako oceniti njegove argumente o njegovi moralnosti.
»Švinglanje« na izpitu je prepoznaven del študentske folklore. Angleška fraza »bullshitting the exam« nam bolje razloži, zakaj. Srati na izpitu, kot lahko dobesedno prevedemo, ima namreč za namen zmanipulirati profesorja na način, da bo ta mislil, da nekaj vemo. Nič novega, seveda: cilj tovrstnih pripomočkov in metod je zanesljivo dobiti čim boljšo oceno ali vsaj opraviti izpit, sredstvo pa vse, kar nam omogoča zlagano vednost, ki bo njenega ocenjevalca prepričala. Če smo bolj natančni, je sredstvo vse, s pomočjo česar bomo učitelja navedli na misel, da posedujemo potrebno znanje. Goljufanje in blefiranje je torej oblika moralnega prekrška, kjer se pretvarjamo, da vemo nekaj, česar v resnici ne vemo. In res, angleški izraz za »sranje« opisuje po moralnem filozofu Harryju Frankfurtu predvsem tiste situacije, kjer prodajamo znanje, ki ga nimamo. Nekoliko zožen pogled na Frankfurtovo poanto pravi, da predvsem »nakladamo« ali »bluzimo«. Še huje, kot pravi, je eden poglavitnih problemov naše kulture prav v tem, da živimo v svetu, kjer je sranje postalo prevladujoče in diktira naše življenje. Namesto sokratske učene nevednosti, sicer resda radikalne pozicije produkcije tistega »vem, da nič ne vem«, smo dobili neizmerne količine lažne, zlagane vednosti. Vsi vse vedo. Vsi torej, če dobro pomislimo, na takšen ali drugačen način švinglajo.
Približno takšno je tudi spoznanje predsednika komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, poslanca SDS Branka Mariniča. Nekaj tednov nazaj je, do vratu ujet v pajkove goste lepljive mreže, kot bi temu rekel novopečeni slovenski Dostojevski, modroval takole: »Res pa je to, kar počenjajo tudi drugi študenti, če smo kdaj bili na izpitu s 'švinglcem', nekaj čisto običajnega.« Marinič je imel seveda dobre razloge zagovarjati omenjeno običajnost. Kot prometni tehnik se je znašel v godlji, ker je domnevno na izpit iz nemščine poslal drugo osebo; istočasno so odkrili še, da ne poravnava položnic za najeto državno poslansko stanovanje, saj menda ni vedel, da se te v mestu plačujejo. Ker da prihaja s podeželja, za nameček pa mu niti eden izmed treh ključev kot po naključju nekaj let ni želel odpirati poštnega predalnika, kamor so mu jih pošiljali. (Z vsemi žavbami namazani Marinič se v duševni stiski namreč ni spomnil, da bi lahko trdil še, da predalnikov v Halozah, od koder prihaja, tudi ne poznajo.)
Te dni se je moral v njegovo bran glede švinglanja postaviti tudi prvak opozicije: »Eno je nemoralno dejanje, drugo pa je kaznivo dejanje, in to je velika razlika.« Žal je ta majhna epizoda o veliki razliki po nezasluženem ostala spregledana. Kaj nam namreč sporoča? Najprej nam evidentno pove, da je Janez Janša pripravljen nesebično braniti svoje kolege v stiski. Še zlasti glede njihovih študijskih običajev. Na podoben način kot so v stranki uspeli bolj slabo prikriti, kako je še en njihov štajerski poslanec, Marjan Bezjak, pri izobrazbi izbral krajšo pot in se predstavljal s takšno, ki je nikoli ni imel - zgodbo so z nekaj neverjetnimi manipulativnimi manevri in s še več zbrisanimi spletnimi stranmi hitro pometli pod preprogo. Švinglati je potemtakem mogoče tudi o izobrazbi, ki je nimaš. Nekaj podobnega je storil Janša, a je težava v tem, da nas je zmanipuliral - afera Marinič namreč nikoli ni izhajala iz predpostavke o švinglanju, temveč iz trditve profesorice, da je poslanec storil kaznivo dejanje goljufije s pomočjo tretje, za zdaj neznane osebe. S to zgodbico sta nas Janša in Marinič spretno zavedla, z njo sta tako rekoč švinglala in nam vrgla kost za glodanje, ki ni prava. Navedla sta nas na napačno sled, kot se temu reče v teoriji argumentacijskih prevar.
Naslednja ekscesnost zadeva stališče o nekaznivosti nemoralnega ravnanja. Toda v danem kontekstu kakšnega hudega pozitivnega zgleda takšna drža ne daje. Lahko bi se vprašali, kaj nam sporoča bivši predsednik vlade, ob tako zelo »levi« levici verjetno tudi prihodnji ter ne nazadnje predsedujoči Evropski uniji? Nič manj kot to, da je švinglanje pač neko manjše zlo. Ni lepo, ni pa tudi kaznivo. Na neki način je brez jasne obsodbe nastala minimizacija moralnega prekrška študentov.
Tretja težava zadeva nenavadno poljubno menjavo stališč. Kot predsednik vlade je namreč Janša ob aferi Zidar zavihtel meč: »Ne bom pristal na tezo, ki jo je izrekla nekdanja generalna državna tožilka, da vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje.« In pribil: »Kaj pa je kaznivo dejanje, če ne velika svinjarija?« Nerodno, ker je svinjarija natanko sinonim za nemoralno dejanje. Nič niso pomagala dokazovanja, da se moti. Ampak časi se spreminjajo in nekateri se spreminjajo v njih. Leto in pol kasneje sta nekdanja generalna tožilka in Janša pri istem. Čeprav je zadnji takrat zganjal demagogijo proti spoznanju, ki ga danes vehementno uporablja, da brani svojega poslanca: zdelo se mu je samoumevno, da je vsako nemoralno dejanje tudi kaznivo, danes se mu zdi, da vsako nemoralno dejanje še ni takšno. Kaj se bo zgodilo naslednjič? Bo trdil prvo, drugo ali kaj tretjega? Bo morebiti priznal, da je švinglanje modus političnega delovanja? Tudi takrat, ko menjujemo stališča in zagovarjamo tista, ki smo jih nedavno grajali?Branko Marinič pravi, da je zaradi inscenirane afere, v kateri je seveda uvidel veliko politično zaroto svetovnih gabaritov, izgubil voljo po izobraževanju. S tem se je slovenskemu visokošolskemu sistemu nedvomno zgodila še ena krivica: človek, ki pošteno švingla, tako kot vsi drugi, si mogoče nikoli ne bo pridobil izobrazbe, s katero se rad pobaha njegov poslanski kolega Bezjak.

Izpitni rok prestavljen na 5. maj ob 14. uri

Pozdravljeni, zaradi kolektivne praznične atmosfere,
zaradi katere fakulteta ne bo obratovala in za katero nisem
vedel, se izpitni rok z 28. aprila prestavi na 5. 5. ob 14. uri.

Hvala za razumevanje