Vpis obveznosti in oddaja seminarskih nalog

O tem, da je treba seminarske naloge, še zlasti če štejejo za izpit, pravočasno oddati, sem pisal že v navodilih za pisanje. Pravila oziroma navodila še vedno veljajo. In veljajo za vse smeri.

Za temo za seminarsko nalogo se morate dogovoriti z mano - gre za analizo besedila, ki ga prejmete ali vam ga posredujem. Analiza pomeni, da podate o besedilu tudi svoje stališče in da je osrednji predmet vaše eksplikacije, čeprav seveda lahko (in je tudi zaželeno) navajate tudi druge vire. Prav tako analiza pomeni, da preučite originalna besedila, na katera se navezuje tekst, ki ga analizirate. Ne morete pošiljati svojih izdelanih besedil brez dogovora. Seminarske naloge in druge obveznosti morajo biti oddane vsaj en (1) teden pred izpitom. Lahko po elektronski pošti na vezjak@yahoo.com. Če seminar šteje za izpitno obveznost, ga je treba priti vpisat na izpitni rok; drugače ne bo štel kot opravljena obveza.

Ker se mi zadnje čase vse pogosteje dogaja, da študentke in študenti zaradi svoje preobremenjenosti spominskih celic čisto človeško pozabljajo, bi rad znova opozoril, da so pravila v veljavi, dokler niso spremenjena. To pomeni, da nobenih prijavnic iz tega naslova ne bom zadrževal, ampak jih bom odjavil. (Tako od mene zahtevajo pravilniki in referat.) Prav tako boste odjavljeni, če niste prišli na izpitni rok, čeprav ste oddali seminar. Sicer cenim vaše nasmeške in prijaznost - z njim kar nadaljujte, so bogastvo tega naroda! V izogib zapletom toplo priporočam naslednje:

1. Ko pišete seminarsko nalogo, zelo dobro preverite, če je vaš računalnik pri koncu svojih življenjskih moči. Ne boste verjeli, ampak študenti mi zatrjujejo, da rad odpove prav dan ali dva pred oddajo seminarja. Čisto zares! Včasih celo na isti dan. Domnevam, da imajo v sebi poseben čip, ki jih opozori, da se je najbolje "stegniti", ker se približuje odločilen trenutek. Dobro boste storili, če boste vedno imeli pri sebi kakšnega računalničarja, ki bo odstranil omenjene čipe - ljubezen do fakultete gre pač skozi računalnik.

2. V izpitnih rokih se pogosto dogaja, da nimate prevoza. Zaradi tega vas ni na izpitni rok, oceno pa bi radi vpisali kako drugače. Po Murphyjevem zakonu vam najbolj zagodejo prometne težave obratno sorazmerno glede na oddaljenost vašega bivališča od bližine fakultete. Takole: dlje kot živite, manj težav imate s prevozom. Bližje živite, večji problem je priti do fakultete. Razen tega se lahko zgodi, kot se je neki študentki, da imate izpit ob 12. uri, naslednjega pa šele ob 16. uri. Hoditi na prvi termin bi torej bila, mi je zatrdila, čista potrata časa! V izogib Murphyju vsekakor pazite in preverite, da boste imeli prevoz zagotovljen. Ocena se vpisuje osebno - sicer je lepo srečati vašega očija in mamo, ampak saj veste, fakulteta ni družinsko spoznavno srečanje.

3. Seminarja niste oddali pravočasno, ali pa niste imeli možnosti, da bi prišli na izpitni rok. Razlog je enostaven: zboleli ste. V prvem primeru vam to žal ne bo dosti pomagalo. Saj veste: čas za pisanje seminarja imate več mesecev, včasih tudi več let; vaša bolezen pa ni, to boste že priznali, tako dolgega veka. Vsaj največkrat. V izogib drugemu pa priporočam, da preventivno preverite svojo psihofizično kondicijo še pravočasno. Če ne, se pač odjavite od izpita, kajti poglabljanje v anamnezo naj res ostane privatna stvar. Na voljo imate kar nekaj izpitnih rokov. Seveda so situacije v življenju, ko je treba imeti razumevanje. In ga bom. Toda izjeme od tega pravila bodo redke. Sicer pa želim hitro okrevanje!

4. Maribor je daleč (živite v okolici Slovenskih Konjic), vi pa imate doma otroka. Ali še bolje: sploh ga nimate, ampak Maribor je vseeno daleč. Zato ste se odločili, da boste indeks poslali kar po pošti. Profesor bo vpisal oceno, potem pa ga bo poslal nazaj na vaš naslov. Moj nasvet: prihranite si drage poštne storitve! Pridite v Maribor, pojdite na razprodaje, na kavo v Europark in mimogrede zavijte še kaj na fakulteto! Ne boste verjeli, ampak srečati utegnete tudi kakšnega sošolca ali sošolko, ki ga že tako dolgo pogrešate! Nekaj objemov bo odtehtalo vaš prihod!

5. Pri prijavi na izpit Izbirni seminar II se vam bo ta vpisal šele, ko imate vpisane vse predhodne obveznosti. Tudi v tem primeru računajte, da vam ne bom mogel zadrževati prijavnic zato, ker ste iz razloga X v zamudi z zbiranjem dokazil o predhodno opravljenih obvezah. Nasploh se zavedajte, da je prošnja o zadrževanju prijavnic nemogoča že zaradi fakultetnega režima, v vsakem primeru pa skoraj vedno dokazuje, da ste v časovni stiski po lastni krivdi in da ne more biti dolžnost profesorja, da vas iz nje rešuje.

Še bi lahko našteval, ampak seznam bom dopolnil ob naslednji priložnosti.

Hvala za razumevanje!

Medizpitni filozofski humor

Po naključju najdeni prirejeni in nadgrajeni seznam filozofskih odgovorov na vprašanje, zakaj je kokoš prečkala cesto. Torej: kokoš je prečkala cesto, ker...:

Platon: "Za višje dobro."

Aristotel: "Da izpolni svoje poslanstvo na drugi strani ceste."

Karl Marx: "Bilo je zgodovinsko neizogibno."

Machiavelli: "Zato, da bo to njene podložnike navdalo z občudovanjem, saj je imela kokoš neizmeren pogum za to dejanje; a tudi s strahom, zakaj kdo izmed njih ima moč kosati se s takšnim vzorom ptičje vrline? Tako je kokošja nadvlada vzpostavljena."

Hipokrat: "Zaradi preobilja svetlo rožnate lepljive stvari v njeni trebušni slinavki."

Jacques Derrida: "Neskončno število nasprotujočih si debat lahko najdemo v dejanju kokoši, ki je prečkala cesto. In vsaka interpretacija je enako veljavna, saj avtorjevih namer ne moremo spoznati, ker je strukturalizem MRTEV, PREKLETO, MRTEV!"

Thomas de Torquemada: "Dajte mi deset minut s kokošjo in izvedel bom!"

Douglas Adams: "Dvainštirideset."

Nietzsche: "Zato, ker če preveč časa gledate čez Cesto, bo tudi Cesta gledala čez vas."

B.F. Skinner: "Zaradi zunanjih vplivov, ki prežemajo kokoš že od izvalitve. Ti so povzročili, da se kokošja dejanja izvedejo tako, da potem prečka cesto, četudi kokoš meni, da je to posledica svobodne volje."

Carl Jung: "Stečišče dogodkov v kulturnem gestaltu zahteva od individualne kokoši, da prečka cesto v tem kritičnem času in tako sočasno pripelje takšen pripetljaj v obstoj."

Jean-Paul Sartre: "Da je delovala v skladu z dobro vero in bila resnična do sebe, je bilo za kokoš prečkanje ceste nujno."

Ludwig Wittgenstein: "Možnost 'prečkanja' je bilo skrito v objektih 'kokoš' in 'cesta', okoliščine pa so omogočile nastanek tega potencialnega dogodka."

Albert Einstein: "Ali je kokoš prečkala cesto ali se je cesta premikala pod kokošjo, je odvisno od vašega položaja."

Buda: "Če se o tem sprašujete, zanikate svojo kokošjo naravo."

Salvador Dali: "Riba."

Janez Janša: "Potrebujemo drugo kokošjo republiko."

Darwin: "Bil je logični korak za tem, ko je prišla z drevesa."

Miran Ališič: "Dramatično prečkanje ceste! Kokoš je to storila zelo hitro, uuuuuuu!"

Goethe: "Večni kokošji princip jo je prisilil v to."

Damjan Murko: "Srečen sem, da sem kokoš!"

Ernest Hemingway: "Da bi umrla. Na dežju."

Epikur: "Za hec."

David Hume: "Iz navade."

Sadam Husein: "To je bilo neizzvano dejanje uporništva in imeli smo vso pravico nanjo spustiti 50 ton živčnega plina."

Jack Nicholson: "Ker je ****** hotela! To je ******* razlog!"

Skeptik: "Čez kakšno cesto?"

Ronald Reagan: "Torej, ..."

Sfinga: "Ti mi povej."

Mark Twain: "Novica o njenem prečkanju ceste je bila zelo prenapihnjena."

Camus: "Umrl je njen prijatelj. A to je ni preveč razburilo, o tem vam lahko mnoge priče potrdijo. Pravzaprav je prečkala cesto le zato, ker ji je sonce sijalo v oči."

Marcel Štefančič jr.: "Prečkanje ceste je izgledalo bombastično, kataklizmično, fenomenalno, senzacionalno, je čisti prikaz "shock'n'awe" teorije zarote."

Barack Obama: "Ker je bil čas za SPREMEMBO! Kokoš je hotela SPREMEMBO!"

John McCain: "Prijatelji moji, kokoš je prečkala cesto, ker je prepoznala potrebo po sodelovanju in dialogu z ostalimi kokošmi na drugi strani ceste."

Dr. Phil: "Težava je v tem, ker se kokoš ne zaveda, da mora najprej opraviti s problemi na TEJ strani, preden se lahko posveti tistim na DRUGI strani. Moramo ji pomagati spoznati, kako neumno je, da ne opravi s trenutnimi težavami, preden si nakoplje nove."

George W. Bush: "Ne briga nas, zakaj jo je prečkala. Vedeti hočemo le ali je na naši strani ali ne. Kokoš je bodisi z nami ali pa je proti nam. Tu ni vmesnih možnosti."

Zmago Jelinčič: "Da ukrade službo poštenim, pridnim Slovencem in gre na hrvaško obalo."

Vaš dedek: "V mojih časih nismo spraševali, zakaj je kokoš prečkala cesto. Nekdo nam je povedal, da jo je prečkala, in to je bilo dovolj."

Bill Gates: "Ravnokar smo lansirali Kokoš 2011, ki ne bo le prečkala cest, ampak bo tudi legla jajca, shranjevala vaše pomembne dokumente in skrbela za vaš račun. Internet Explorer je že vgrajen v Kokoš, sistem pa je veliko bolj stabilen in se ne bo nikoli se............... PONOVNO ZAŽENITE SISTEM."

Bill Clinton: "Nisem. Imel. Spolnih odnosov s TO kokošjo!"

Kapitan Kirk: "Da bi šla tja, kamor ni stopila še nobena druga kokoš."

Freud: "Dejstvo, da vas skrbi, zakaj je kokoš prečkala cesto, razkriva vašo negotovost v spolnem življenju."

Mojzes: "In Bog je prišel z nebes in rekel kokoši, naj prečka cesto. In kokoš je prečkala cesto in vsi so bili veseli."

Slovenski tednik: "KOKOŠ JE PREČKALA CESTO Z LUKSUZNIM REAKTIVCEM!"

Iron Maiden: "Ker se je bala teme!"

Martin Luther King jr.: "Vidim svet, kjer bodo lahko kokoši prečkale ceste, ne da bi se ljudje spraševali o njih motivih."

Papež: "To ve le Bog."

John Lennon: "Predstavljajte si vse kokoši, ki prečkajo cesto skupaj, v miru."

Borut Pahor: "Krucifiks, je pač prečkala. So what?"

Požareport: "Kokoši se že zbirajo na drugi strani ceste, vlada bo padla!"

Sokrat: "Prepozno za petelina, je že darovan Asklepiju."

Rezultati kolokvija iz Platonovega Teajteta (19.1.2010)

Številka indeksa (zadnje številke) in ocena
15626 8
16153 9
03540 9
14526 9
14997 9
14199 8
14470 8
11576 7
11169 9
07605 7
13372 7
14081 9
10489 9
16346 9
13574 10
16043 10
10520 10
14733 8
13226 9
07386 9
15749 8
11026 8
14119 10
16245 10
07735 8

Izšla študijska verzija Platonovih Zbranih del - priporočilo

Priporočam nakup spodnjih Zbranih del Platona za ceno 100 evrov - po mojem laičnem mnenju bodo ti izvodi zelo hitro pošli:

KUD Logos je v sodelovanju z Mohorjevo družbo in s pomočjo izredne subvencije Ministrstva za kulturo natisnil študijsko izdajo Platonovih zbranih del, namenjeno predvsem študentski populaciji. Gre za integralni ponatis izdaje iz leta 2004 - vsi dialogi in pisma v petih knjigah in vse opombe ter spremna besedila na CD-romu. Cena kompleta je 100 E. Prosim Vas, da o tej izdaji obvestite javnost oziroma to sporočilo posredujete tistim, ki bi jih utegnila zanimati. Ker je natisnjenih le 1000 izvodov in je zanimanje veliko, je vredno pohiteti. Distribucijo študijske izdaje Platona je prevzela Mohorjeva družba, Nazorjeva 1, Ljubljana, tel. 01 244 36 50.

Izbrana poglavja iz filozofije (Literatura)

Razredni pouk
Ciklus: Izbrana poglavja iz filozofije


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Moralna vzgoja in etika (Literatura)

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Filozofska terminologija (Literatura)

Teorija strasti pri stoikih
Poletni semester (februar-maj 2006)

VIRI IN LITERATURA

Primarna literatura:

A.A. Long in D.N. Sedley, The Hellenistic Philosophers, Cambridge, Cambridge University Press, 1987

Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska Matica, Ljubljana 1988, prevedel Anton Sovre in priredil Kajetan Gantar

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik, Claritas, Študentska založba, Ljubljana 2000

Seneka, O srečnem življenju in druge razprave, Claritas, Študentska založba, Ljubljana 2001

Marcus Tullius Cicero, Največje dobro in največje zlo, Založba Obzorja, Maribor 1972

Sekundarna literatura:

R.W. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki. Uvod v helenistično filozofijo. Aristej, Šentilj 2000. (kratek uvod v helenistično filozofijo in njene teme)

A. Long (izd.), Problems in Stoicism, London, Athlone Press, 1971. (zbirka člankov, posvečenih stoiški filozofiji)*

J. Annas, Hellenistic Philosophy of Mind, Berkeley, University of California Press, 1992. (o helenističnih pogledih na filozofijo duha oz. psihologije)

J. Annas, The Morality of Happiness, Oxford University Press, Oxford 1993. (o utemeljitvah etike)*

M. C. Nussbaum, The Therapy of Desire: Theory and Practice in Hellenistic Ethics, Princeton, Princeton University Press, 1994. (o helenistični etiki in psihologiji)

http://plato.stanford.edu/entries/stoicism/ (o stoicizmu v splošnem)

http://www.wku.edu/~jan.garrett/stoipass.htm (o stoiški delitvi strasti)

http://www.wku.edu/~jan.garrett/stoa/seddon2.htm (kako stoiki utemeljijo osvoboditev strasti)

B. Vezjak, Stoiški panteizem in platonska kozmologija: od svetovne duše k pneumi, Poligrafi 3 (1998), Nova revija, Ljubljana 1998. (o stoiški fiziki v navezavi na psihologijo)

Zgodovina filozofije z uvodom (Literatura)

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus: Platonov Teajtet

LITERATURA

Besedilo

Slovenski prevod:
Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original: Perseus
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)


Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Valentin Kalan, Vprašanje znanosti v Platonovem Teetetu, v: Grška filozofija, Platon, Pet študij o njegovih dialogih, Ljubljana 2003, str. 43-75.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Citat: filozofi vladarji

A fragment of a lost Platonic dialogue
[Author unknown; received from Rosalind Hursthouse, who got it from Montgomery Furth]
Is not the whole, Callicles, greater than the part?
Without doubt.
And the part is smaller than the whole?
Assuredly.
But if the part is smaller than the whole, then the whole is larger than the part?
So I believe.
And if the whole is greater than the part, then the part is smaller than the whole?
Certainly.
Is it as certain as that? Could you conceive a part which would contain the whole?
Never.
But you do conceive a whole which contains a part?
Surely.
And the whole, constituting the part, is greater than it?
Yes.
It follows that philosophers should be the rulers of the State.
How does that follow?
There can be no doubt. Let us begin again. The whole is greater than the part...

Sprememba datuma izpitnih rokov

Izpitni rok je zaradi kolektivnega dopusta - kot so mi javili iz referata - prestavljen s 26. junija 2009 na 29. 6. 2009 ob 13. uri (FIL) in 14. uri (RP, PV).

Prevajanje filozofije v živo - knjiga "On bullshit"

Študentke in študenti prevajanja izvajamo poskusno in zaresno prevajanje filozofskega besedila in na ta način preverjamo filozofske zagate, ki se ob tem porajajo.

Izbrana kratka knjiga Harryja Frankfurta O sranju (On Bullshit) je dolga okoli efektivnih 18 strani, za potrebe prevajanja je razdeljena v tri sklope (vsak dolg okoli 5 ali nekaj več strani).

Ideja projekta je, da vsak sklop prevajata dva študenta neodvisno drug od drugega. Torej potrebujemo 6 prevajalcev, ob ustreznem odzivu lahko tudi več. Na predavanjih bomo primerjali, ocenjevali in komentirali ustreznost obeh inačic.

Besedilo za prevajanje je dostopno na tem naslovu.

Izpitna literatura za Predšolsko vzgojo (letni 2009)

Predšolska vzgoja

Ciklus: Teorija vrlin in moralna vzgoja

2009 (letni semester)

LITERATURA

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Navedena literatura se zahteva ob poznavanju tematike in snovi, obravnavane na predavanjih.

Izpitna literatura za prevajalsko divizijo

Izpitna literatura za študente prevajanja (2009, letni semester) ostaja ista kot prejšnje leto.

Študentka ali študent prevodoslovja ima na izbiro (a) ustni izpit ali (b) seminarsko nalogo v dolžini 7 strani. Splošna navodila za pisanje seminarja so dostopna na tem mestu. Ob izbiri možnosti (b) se je potrebno dogovoriti za izbiro teme. Seminar je treba oddati pred prijavo na izpit in ima status opravljenega izpita.

Glede izbire (a) ustna vprašanja na izpitu zajemajo naslednje sklope: Benjamina, Quina in Gadamerja. Poseben poudarek bo na poznavanju besedila »Naloga prevajalca«, ki smo ga obravnavali na predavanjih, ob tem je treba poznati še dve besedili, posvečeni Quinu in Gadamerju. Spodaj so navedene online povezave na besedila, ki pridejo v poštev (izbor je zaradi tega zožen, vsa besedila so v angleščini).

1. Poznavanje vprašanja nedoločenosti prevoda in radikalnega prevoda pri W. O. Quinu. V ta namen je treba prebrati naslednji članek Sare Mastros.

2. Poznavanje vprašanja hermenevtike kot nauka o razlagi pri Hansu Georgu Gadamerju in vprašanja razlage oziroma interpretacije kot sestavine prevajalskega početja. Za okvirno razumevanje je treba prebrati tale članek.

(Za nemciste, ki to želijo, veljata namesto 1. in 2. prispevka v nemščini, članek o Quinu H. Dyckerhoff in članek o Gadamerju.)

3. Poznavanje problematike teksta »Naloga prevajalca« Walterja Benjamina. Tekst je dostopen v angleškem prevodu in v nemškem originalu. Nekaj povezav na zapise o tekstu »Naloga prevajalca« Walterja Benjamina in avtorjevem pristopu: 1, 2, 3.

Izredni izpitni rok - izredni Predšolska vzgoja

S študenti dogovorjen izpitni rok za izredne študentke in študente
Predšolske vzgoje (Sodobna filozofija) je 4. februar 2009 ob 17. uri.

Izpitna literatura za izredni študij Predšolska vzgoja

Predšolska vzgoja (izredni študij)

Ciklus: Teorija vrlin in moralna vzgoja

2008/2009

LITERATURA

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Delovna literatura za predmet Filozofska terminologija

Delovna literatura za predmet Filozofska terminologija (Pojem strasti pri stoikih, 2008):

R. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki : uvod v helenistično filozofijo (Aristej, 2000); prebrati poglavja o stoikih.

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik (Študentska založba, 2000).

Članek o stoicizmu na Stanford Encylopedia of Philosophy.

Članek o stoiški filozofiji duha na IEP (Internet Encyclopedia of Philosophy).

Članek Erica Browna o stoiški psihopatologiji.

Gradiva in prevodi s predavanj.

Delovna literatura iz Platonove Apologije

Delovna literatura za Zgodovino filozofije (2008) v prvem letniku filozofije, kjer beremo in komentiramo Platonovo Apologijo, je navedena spodaj. Izpitna literatura je del delovne literature.

Slovenski prevod Apologije v: Platon, Zbrana Dela, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič. V poštev pride tudi spremna študija in slovar pojmov.

Moj tekst o Sokratovi smrti v Apologiji.

Grško besedilo Apologije in nekaterih drugih dialogov (Dyer).

Angleški prevod Apologije (Redfield).

Članek o Sokratu na Stanford Encyclopedia of Philosophy.

Članek D. Philipa Kennyja o sokratski nevednost in daimonionu.

Govorilne ure v zimskem semestru 2008/09

Govorilni uri bosta v tem semestru naslednji:

Ponedeljek 9-10.
Sreda 14-15.

Pišete lahko tudi na vezjak@yahoo.com, če iz upravičenega razloga
ne morete priti do kabineta.

Izpitna literatura za Razredni pouk

dr. Boris Vezjak

Izbrana poglavja iz filozofije - Razredni pouk

Ciklus:

Teorija vrlin in moralna vzgoja

2008/2009

LITERATURA

Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.

Primarna literatura:

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Platon, Harmid, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Harmid, prevedel Boris Vezjak, Založba Obzorja, Maribor 1994.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Govorilne ure v septembru 2008

Zaradi mojih zdravstvenih težav so govorilne ure v septembru nekoliko spremenjene:

1. 9. ob 10. uri
8. 9. ob 10. uri
12. 9. ob 10. uri
15. 9. ob 10. uri
17. 9. ob 14. uri

Po potrebi pišite na vezjak@yahoo.com.