Diplomska seminarska naloga

Predmet Diplomska seminarska naloga je namenjen predstavitvam zaključnih del študentov v razredu. Študent ali študentka predstavi osnutke ali elemente svojega zaključnega dela profesorju in študentom.

Študent/ka izbere temo, ki jo želi obravnavati kot diplomski seminar pri študiju filozofije. Namen tega predmeta je v predstavitvi njegovega dela v razredu in v napotitvi študenta na izboljšave. Mentorstvo prevzame visokošolski učitelj, ki je habilitiran za področje (predmet), pri katerem želi študent opravljati diplomski seminar. Diplomska seminarska naloga je zasnovana po kriterijih znanstveno-raziskovalne zgodovinske metode (opremljena mora biti z ustreznim znanstvenim aparatom, kritično metodo, temeljiti mora na relevantni literaturi, ki mora biti navedena na koncu dela).

Pozitivna ocena pri predstavitvi osnutka zaključnega dela je pogoj za pristop k zagovoru zaključnega dela.

Literatura:

Eco, Umberto (2003). Kako napišemo diplomsko delo. Ljubljana: Vale-Novak.

Cencič, Majda (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela : kako se napiše in predstavi diplomsko delo (nalogo) in druge vrste raziskovalnih poročil. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Čagran, B., Pšunder, M., Fošnarič, S. (2004). Priročnik za izdelavo diplomskega dela. 2. izd. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Izpitni režim pri predmetu Filozofija in psihoanaliza

Izpitni režim pri predmetu Filozofija in psihoanaliza

Načini in elementi ocenjevanja:

Končna seminarska naloga, 60.

Referat, kolokvijske naloge in sodelovanje, 20.

Udeležba, 20.

Končna seminarska naloga mora biti dolga vsaj 15 tipkanih strani, poslana na elektronsko pošto najmanj en teden pred izpitnim rokom.

Izdelava predstavitve oziroma referata v dolžini vsaj 20 minut in njegova predstavitev pred študenti. Referat iz spodnjih tem mora biti posredovan v pisni obliki, tudi če je bil predstavljen, do 10. junija 2017.

Sigmund Freud: Pet analiz. Društvo za teoretsko psihoanalizo. Ljubljana 2005.

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.
Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.
Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.
Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.
Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Referat iz enega izmed Freudovovih petih spisov po naslednji členitvi:

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.

Študenta A: I. Klinična slika   

Študenta B: II. Prve sanje   

Študenta C: III. in IV. Druge sanje, Sklepna beseda

Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.

Študenta D: I. Uvod

Študenta E: II. Popis bolezni in analiza

Študenta F: III. Epikriza in Pripis k analizi malega Hansa

Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.

Študenta G: I. Iz popisa bolezni

Študenta H: II. Prispevki k teoriji

Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.

Študenta I: I. Popis bolezni

Študenta J: II. Poskusi razlage

Študenta K: III. O mehanizmu projekcije

Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Študenta L: I., II., III. in IV Uvodne pripombe, Pregled pacientovega okolja, Zapeljevanje in njegove neposredne posledice

Študenta M: V.,VI., VIII. in IX Sanje in prascena, Nekaj razprav, Prisilna nevroza, Dopolnila iz pradobe, Povzetki in problemi

O splošni koristi filozofije

»Philosophers could help policy makers to ask the right questions. But to give this practical help, academic philosophy must take lessons from open science«

Članek Adama Briggla and Roberta Frodemana v Guardianu (13. oktober 2016) o družbeni in politični relevanci filozofije danes. Za tolažbo, če ne drugega:

https://www.theguardian.com/science/political-science/2016/oct/13/why-policy-needs-philosophers-as-much-as-it-needs-science?CMP=share_btn_fb

Svetovni dan filozofije v Mariboru, 17. november ob 12.00 uri. O strahu.

Obratuje nova spletna stran, posvečena Svetovnemu dnevu filozofije in dogodkom, ki jih filozofi organiziramo v Sloveniji.

Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije bo potekala v Mariboru v četrtek, 17. novembra 2016 ob 12.00 uri in dalje v SNG (Kazinska dvorana) in bo namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi bodo nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner.

Vabljeni k prebiranju strani:

danfilozofije.net

Filozofija in psihoanaliza: izpitna literatura in režim

Sigmund Freud: Pet analiz. Društvo za teoretsko psihoanalizo. Ljubljana 2005.

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.

Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.

Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.

Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.

Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Referat iz enega izmed Freudovovih petih spisov po naslednji členitvi:

Dora. Odlomek iz analize primera histerije.

Študenta A: I. Klinična slika

Študenta B: II. Prve sanje

Študenta C: III. in IV. Druge sanje, Sklepna beseda

Mali Hans. Analiza fobije pri petletnem dečku.

Študenta D: I. Uvod

Študenta E: II. Popis bolezni in analiza

Študenta F: III. Epikriza in Pripis k analizi malega Hansa

Podganar. Beležke k primeru prisilne nevroze.

Študenta G: I. Iz popisa bolezni

Študenta H: II. Prispevki k teoriji

Schreber. Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje.

Študenta I: I. Popis bolezni

Študenta J: II. Poskusi razlage

Študenta K: III. O mehanizmu projekcije

Volčji človek. Iz zgodovine infantilne nevroze.

Študenta L: I., II. in III. Uvodne pripombe, Pregled pacientovega okolja, Zapeljevanje in njegove neposredne posledeice

Študenta M: IV., V. in VI. Sanje in prascena, Nekaj razprav, Prisilna nevroza

Študenta N: VIII. in IX. Dopolnila iz pradobe, Povzetki in problemi

Navodila. Prezentacijo predstavita po dva študenta/študentki v dolžini 30 minut.

Načini ocenjevanja:

Pisni ali ustni izpit, alternativa: seminarska naloga, 60 %
Referat, kolokvijske naloge in sodelovanje,20 %
Udeležba, 20 %.

Moralna vzgoja in etika - izredni

Ciklus: Moralna vzgoja in etika - izredni študenti

LITERATURA

Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.

Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri kolegici dr. Smiljani Gartner, njena ocena se upošteva pri končni.

Predmet Filozofija in psihoanaliza

Izpitna literatura in referat

PRIMER SCHREBER  (Problemi, Analecta 1995)

1. Sigmund Freud, Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje (dementia paranoides)

2. Samuel M. Weber, Parabola

Neobvezno (isti zbornik)

Jacques Lacan, O vprašanju, ki predhodi vsaki možni obravnavi psihoze
Eric L. Santner, Schreberjeva skrivna zgodovina moderne

Referat iz Freudovega spisa Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje – str. 13-69; 56 strani, v dvojicah, a 7 strani pri št. 8, a 8 pri manj.


Načini ocenjevanja:

Pisni ali ustni izpit, 60.
Referat, kolokvijske naloge in sodelovanje,20.
Udeležba, 20.

Zgodovina filozofije 1 - izpitni režim

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus 2014/15

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET

Besedilo

Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Filozofija in psihoanaliza: izpitna literatura

Primer Schreber. Sigmund Freud, Psihoanalitične pripombe k avtobiografskemu opisu primera paranoje (dementia paranoides)

http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=46

Sigmund Freud, Očrt psihoanalize. Slovenski prevod:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CBEA8CQ/

Filozofska terminologija: izpitna literatura za prevajalce

Pri izpitu iz Filozofske terminologije pride v poštev navedena literatura:

Harry Frankfurt: On bullshit (analiza prevoda)
Original je dostopen na:
http://www.stoa.org.uk/topics/bullshit/pdf/on-bullshit.pdf

Harry Frankfurt: O sranju (slovenski prevod)

Intervju z avtorjem v dveh delih:
http://www.youtube.com/watch?v=W1RO93OS0Sk

Knjiga Ad populum: analize družbenega diskurza

Izšla je moja nova knjiga z analizami družbenih fenomenov v Sloveniji. Več na tem naslovu:

http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=3191

Knjiga Sokratov pojmovnik za mlade

Za vse, ki se pri študiju srečujejo z antično filozofijo in filozofijo Sokrata, ponujam v branje svojo knjigo Sokratov pojmovnik za mlade. Več na naslovu:

http://www.aristej.si/slo/poljudna_znanost/index.html

Moralna vzgoja in etika, izpitna literatura

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika 2013/14


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.


Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri vajah pri kolegici dr. Smiljani Gartner. Pri predavanjih bomo merili sodelovanje in  navzočnost, pisali kolokvije in domače naloge - vse se bo upoštevalo pri končnem rezultatu.

Vrednote in vrline, izpitna literatura

Vrednote in vrline
Ciklus: Sokratska etika
Leto 2013/2014

Literatura:

--Naomi Reshotko, Socratic virtue: making the best of the neither-good-nor-bad, Cambridge University Press 2006.

--Boris Vezjak, Sokratov pojmovnik za mlade, Aristej, Maribor 2011.

Azijske filozofije, izpit

Izpitna literatura:

Klasiki daoizma. Ljubljana: SM, 1992. 
Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. Vprašanja kralja Milinde: o Buddhovem nauku, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990. 

Izpitne obveznosti:
seminar + izpit

Pripraviti je treba seminar, ga predstaviti v razredu in tudi poslati profesorju v elektronski obliki  dan pred predstavitvijo.

Predstavitev mora biti dolga okoli 20 minut in seminar mora imeti dolžino vsaj 5 čistih tipkanih strani.

Seminarska literatura

Bhagavad-gita. Ljubljana: MK, 1970.
Klasiki daoizma. Ljubljana: SM, 1992. 
Konfucij: Pogovori. Ljubljana: CZ, 1988.
Stara kitajska modrost (Mengzi, Zhongyong, Daxue). Paralele, 1988.
Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk. (prev. Maja Milčinski) Mladinska knjiga, Ljubljana 2005. 
Yijing - Knjiga premen. Ljubljana: Domus, 1992.
Zhuang Zi: Klasik Dežele južne rože, Sophia, Ljubljana 2004.
Vprašanja kralja Milinde: o Buddhovem nauku, Mladinska knjiga, Ljubljana 1990.
Mishra, Rammurti S., Filozofija in psihologija joge, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2001.

Izpitna literatura za predmet Filozofska terminologija

Filozofska terminologija
Ciklus 2012/2013

Samomor v antiki

Izpitna literatura:

Kocijančič, G. (2004). Platon, Zbrana dela. Celje: Mohorjeva družba.

Sharples, R. W. (2000). Stoiki, epikurejci in skeptiki. Šentilj: Aristej.

Geslo o samomoru na SEP: http://plato.stanford.edu/entries/suicide/

Preostala gradiva, razdeljena na predavanjih.

Zgodovina filozofije z uvodom - izpitna literatura

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus 2012/13

DELOVNA IN IZPITNA LITERATURA ZA PLATONOV TEAJTET

Besedilo

Slovenski prevod:Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)

Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Moralna vzgoja in etika - izpitna literatura in obveze

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika 2012/13


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.


Pozor: za pristop k izpitu morate opraviti obveze pri vajah pri kolegici dr. Smiljani Gartner. Pri predavanjih bomo merili sodelovanje in  navzočnost, pisali kolokvije in domače naloge - vse se bo upoštevalo pri končnem rezultatu.

Zelo kratka navodila za pisanje seminarske naloge – za vse predmete

• Struktura: seminarska naloga naj v konceptualnem smislu vsebuje tri osnovne elemente, ki jih mora vsebovati dobro strukturirano filozofsko ali znanstveno besedilo: (a) uvodno razlago o tem, katero temo ali problem bo študent/ka predstavil v nalogi, oziroma delovno hipotezo, (b) vsebinski ekplikacijski del, v katerem razvija zadani problem in ponuja argumente za svojo tezo,  in (c) zaključek ali sklep, do katerega se je študent dokopal in glede na začetno tezo. Omenjeni elementi so formalni minimum, ki ga mora besedilo imeti.
• Kontekst: pri seminarski nalogi iz Filozofske terminologije se pričakuje kontekst, ki bodisi izvira iz določenega filozofskega pojma ali koncepta, z njim povezanega problema ali umestitve tega pojma na splošno (a) ali v avtorjev opus (b), posamezno delo (c), filozofsko obdobje (d) ali zgodovinskofilozofsko področje v celoti (e). Primer: o pojmovanju Boga lahko govorimo recimo pri predsokratski filozofiji ali v antični filozofiji (a), pri Platonu kot avtorju kot takšnem (b), pri Platonu v nekem njegovem delu, dialogu Timaju denimo (c), lahko govorimo o pojmu Boga pri Platonu glede na antično filozofijo (d) ali zgodovinskofilozofski kontekst (e). Pri seminarski nalogi iz seminarja Antične ontološke teorije se pričakuje bodisi izpeljava določenega filozofskega pojma ali navezava na ontološko problematiko pri grških filozofih v splošnem. Pri seminarski nalogi pri predmetu Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije se pričakuje samostojna raziskava na izbrano temo, obravnavano na  predavanjih ali po ustnem dogovoru. Pri preostalih predmetih velja podobno – v dogovoru z mano.
• Literatura: seminarska naloga naj v dodatku vsebuje in v opombah navaja uporabljeno literaturo. V besedilu je obvezno citiranje uporabljenih mest iz primarne in sekundarne literature, tj. jasno mora biti razmejeno avtorstvo študenta in avtorstvo drugih. Navajanje gesel iz Wikipedie ne more šteti za navedbo primarnega vira.
• Citiranje: Pri citiranju iz antičnih besedil se pričakuje citiranje v skladu  s paginacijo po Stephanusu in Bekkerju (recimo: Aristotel, Metafizika, 993a; Platon, Fajdon, 77c), oziroma v skladu s citiranjem antičnih del. Nikoli ne citirajte po številki strani iz (prevoda) knjige. Okrajšave niso zahtevane. Če je le mogoče, citate antičnih avtorjev navajajte ob ustrezni uporabi primarne literature in ne po sekundarni. Bibliografija, viri oziroma spisek uporabljene literature naj bo zmerom na posebnem seznamu na koncu seminarske naloge, četudi ste jih poprej že uporabili v opombah. Najprej citiramo primarne, potem sekundarne vire. Tip citiranja je izbira študenta.
• Dolžina: Zahtevane dolžine seminarskih nalog so naslednje: terminologija in zgodovina filozofije: vsaj 10-12 čistih strani (breg glav, literature, itd.), izbirni seminar: vsaj 7 strani, predmeta Sodobna filozofija in Izbrana poglavja iz filozofije: vsaj 6-7 strani.
• Prepisovanje in plagiarizem: pri pisanju ne prepisujte, temveč jasno navajajte citate in vire vaših navedkov. Pri tem pazite, da so citati podani v kontekstu vaše izpeljave; citirane misli lahko zapišete v svoji parafrazi, vendar ob obvezni navedbi citata in strani. Ravno tako naj bo jasno razvidno, katere misli, ideje, stavki so trditev avtorja ali interpreta in katere vaše. Citiramo vsakič,  ko (a) dobesedno navajamo iz originalnega dela, (b) ko smiselno, a s svojimi besedami povzemamo drugega avtorja iz znanega dela, (c) ko navajamo nekega avtorja iz drugega dela, ki povzema prvo delo. Pri referencah velja upoštevati še naslednja stališča: če pri navedkih citirate drugega avtorja, ne da bi to posebej navedli, njegovo avtorsko delo predstavljate kot svojo in kršite njegove pravice oz. prepisujete.  Pomembno: vse navedene reference in avtorji iz besedila se morajo nahajati tudi v spisku literature, pa tudi vse navedene knjige in avtorji iz spiska literature (bibliografije) morajo biti zastopani v samem besedilu.
• Izbira teme: po dogovoru z mano. Naj spomnim, da se je treba za odobritev teme dogovoriti na govorilni uri ali po elektronski pošti. Ko se dogovorimo za vašo izbiro, vam pošljem članek, ki ga boste analizirali in s tem dokazovali obvladovanje problematike.
• Rok oddaje: prav tako velja, da morate svojo nalogo oddati vsaj teden dni pred prijavo na izpit.
• Izpit: izpit boste opravili, če na izpitni rok tudi pridete. Če se le prijavite in ne pridete na izpitni rok, misleč, da ste obvezo opravili, ker ste seminar poslali po pošti, ocene ne bom vpisal. Izpiti so pač zato, da se kdaj srečamo, kajne?

dr. Boris Vezjak, Oddelek za filozofijo      

Medijska etika - urnik in izpiti

Medijska etika

PON 13.00-16.00 GP2-P4 delta
TOR 07.00-10.00 A306

Izpitni roki

17. 02. 2012 ob 9.00 GP2-P4
13. 06. 2012 ob 9.00
30. 08. 2012 ob 9.00