Študije sodobne kulture (sociologija)

  Osnovna izpitna literatura pri predmetu Študije sodobne kulture:

• Jim McGuigan, Neoliberalna kultura (2016).
• John Storey, John (ur.) Cultural Theory and Popular Culture: A Reader (2009).
• Raymond Williams, Problems in Materialism and Culture: Selected Essays (1980).
• Boris Vezjak, Resnica mesta in mesto resnice (2013).

Ocena je razdeljena na tri dele: končni seminarski izdelek 60 %, referat 20 %, udeležba in sodelovanje 20 %. Obvezna je predstavitev referata v razredu.

Delitev seminarja iz knjige Jim McGuigan: Neoliberalna kultura je izpeljana po poglavjih, ki jih predstavita študentka ali študent v tandemu:

UMETNOST IN DUŠA NEOLIBERALIZMA

KULSKOST IN PREKARNO DELO

KUL GOSPODARSTVO

KUL UMETNOST

KULTURNI MATERIALIZEMI

VLAGANJE V JAZ

NEOLIBERALNI JAZ

KREATIVNI RAZRED

KULTURNO DELO

KRITIČNA PRESOJA JAVNE KULTURE

ONKRAJ NEOLIBERALNE SLEPE ULICE

Elementi ocene (60+20+20)

Elementi ocene pri predmetu Študije sodobne kulture so trije: končna seminarska naloga, referat in udeležba na predavanjih in vajah (60+20+20). 60 odstotkov ocene predstavlja končni izdelek v obliki znanstvene seminarske naloga v dolžini najmanj 5000 besed na izbrano temo, ki je dogovorjena na predavanjih. Prekratke naloge bom brez pojasnila avtomatsko ocenil negativno.

20 odstotkov končne ocene predstavlja obvezna izvedba referata (tj. powerpoint prezentacija v razredu) in oddaja referata. Predlagana je razširitev iste teme referata v končni izdelek seminarske naloge, ki jo razvijete dalje. 20 odstotkov končne ocene: udeležba in sodelovanje na predavanjih in vajah.

Navodila glede referata

Referat je obvezen in je pogoj za pristop k izpitu. Izvede se samo v razredu in zato pred sošolci in sošolkami, nikakor v kabinetu. Menjave datumov so možne le izjemoma in zgolj, če dogovorite menjavo z drugimi sošolkami in sošolci, sicer ne. Predstavitev v razredu je v dolžini okoli vsaj 20 minut na osebo, skupaj 40 minut na dvojico. Predstavitve referatov si sledijo v vrstnem redu, kot sem ga tematsko določil in na začetku semestra označil v časovnici. 

Referat se pošlje na moj elektronski naslov najmanj 48 ur pred izvedbo v razredu. Časovna prestavitev izvedbe glede na dogovorjeni dan ni možna, tudi ni možna "alternativna" izvedba preko Teamsov. Izjeme so le ob izredni priliki, npr. ob izkazovanju zdravniškega opravičila in za tiste s prilagojenim programom. Oddaja referata (v obliki powerpoint prezentacije): do zadnjega tedna v tekočem semestru na elektronski naslov vezjak@yahoo.com (ali boris.vezjak@um.si). Študentka in študent izbirata med temami, razdeljenimi na predavanjih. Vsebovati mora neko zastavljeno raziskovalno vprašanje (število ni določeno).

Navodila glede seminarske naloge

Za končni izpit šteje znanstvena seminarska naloga, ki je nadgradnja in dodatna elaboracija že predstavljenega referata. Smisel formata seminarske naloge je še zlasti v pridobivanju veščin in kompetenc v raziskovanju in pri znanstvenem pisanju. Njena dolžina je najmanj 5000 besed, velja per capita, za vsakega študenta ali študentko. Zaradi njihovega števila in časovne ekonomije izvedbe, pa tudi zaradi kolektivnega raziskovanja, je seminarska naloga predstavljena in pisana v dvojicah (tandemu). Seminarska naloga mora vsebovati raziskovalno vprašanje (ali več njih) in hipotezo (ali več njih).

Oddaja seminarske naloge: komunikacija teče po elektronski pošti in naloga se odda najmanj en teden (7 dni) pred izpitnim rokom na elektronski naslov zaradi možnosti študentova popravljanja naloge in s tem pridobivanja višje ocene. Če naloga ne bo oddana en teden pred rokom, bom štel, da študentko ali študenta ne zanima popravljanje in da se takemu »bonusu« dviga ocene odpoveduje. Če se študent ne odzove na z moje strani javljeno oceno in ne javi, da bi jo popravljal, bom avtomatično štel, da je ne želi dvigovati. Če je naloga prekratka (manj kot 5000 besed na osebo), jo bom avtomatično zavrnil. V svojem odgovoru (komunikaciji z vami) vedno javim trenutno oceno, včasih pa moram pred tem postaviti še kakšno pojasnitveno vprašanje, da bi bila presoja pravilna.

Navodila glede udeležbe na predavanjih in vajah

Udeležba na predavanjih in vajah se oceni z 20 odstotki vrednosti končne ocene. Za pozitivno bom štel najmanj polovično udeležbo – če je ta manjša, študentka ali študent nista pridobila 20 odstotkov ocene. Upošteval bom smiselna opravičila. Pri tem delu ocene bom upošteval tudi aktivno participacijo, temu ustrezno pa manj neupravičeno osredotočenost na elektronske naprave med izvedbo predmeta. 

Zaključno delo

Znanstveno seminarsko nalogo je mogoče kasneje razširiti v diplomsko ali drugo zaključno delo.

Filozofska terminologija, izpit

Filozofska terminologija

Ciklus 2023/2024: Racionalnost, zmernost in samospoznanje: dialog Harmid 

Literatura:

1. Platon, Harmid, v: Zbrana dela, Mohorjeva družba, Celje 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

2. Platon, Harmid, Znamenja, Maribor 1994, prevedel Boris Vezjak.

3. Jean-Pierre Vernant, Začetki grške misli, Škuc-Filozofska fakulteta, Ljubljana 1986.

Preostala literatura bo navedena in dostopna na predavanjih. Končni izpit iz Filozofske terminologije je pisne narave. V končno oceno šteje tudi obvezna udeležba in sodelovanje na predavanjih – po učnem načrtu. Ocena je razdeljena na tri dele: končni izpit 60 %, referat 20 %, udeležba in sodelovanje 20 %. Obvezna je predstavitev referata v razredu, brez katere ni dostopa k izpitu. Naknadnih predstavitev zunaj predavanj ni.

Za referat šteje predstavitev dogovorjenega referata v razredu v dolžini vsaj 20 minut po osebi. Referat se v dokumentirani obliki (powerpoint) odda do zadnjega dne tekočega semestra na moj elektronski naslov. Referat je pogoj za pristop k izpitu.

Če referat ni predstavljen v dogovorjenem roku, se odvzame 20 odstotkov skupne ocene. Če ni oddan pravočasno do konca semestra, se odvzame 10 odstotkov točk. 

Zgodovina filozofije, izpit

Zgodovina filozofije

Ciklus: Aristotel proti Platonu 

Končni izpit iz predmeta Zgodovina filozofije 1 je pisne narave in zahteva vaše poznavanje izbranih besedil:

• Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.
• Aristotel, Metafizika, ZRC SAZU, Ljubljana 1999.

Komentarji in študije:

• Vasilis Politis, Aristotel in metafizika : [Routledgev filozofski vodnik], Šentilj 2013.
• Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.
• Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Ocena je razdeljena na tri dele: končni izpit 60 %, referat 20 %, udeležba in sodelovanje 20 %. Obvezna je predstavitev referata v razredu, teme bodo razdeljene na predavanju.

Za referat šteje predstavitev dogovorjenega referata v razredu v dolžini 20 minut po osebi. Referat se v dokumentirani obliki (powerpoint) odda do zadnjega dne tekočega semestra na moj elektronski naslov.

Referat je obvezen za pristop k izpitu, predstavitev je obvezno na predavanjih in pred študenti. Če referat ni predstavljen v dogovorjenem roku brez opravičenega razloga (zdravniško potrdilo itd.), se odvzame vseh 20 odstotkov skupne ocene. Če ni oddan pravočasno do konca semestra, se odvzame 10 odstotkov točk.