Izšla študijska verzija Platonovih Zbranih del - priporočilo

Priporočam nakup spodnjih Zbranih del Platona za ceno 100 evrov - po mojem laičnem mnenju bodo ti izvodi zelo hitro pošli:

KUD Logos je v sodelovanju z Mohorjevo družbo in s pomočjo izredne subvencije Ministrstva za kulturo natisnil študijsko izdajo Platonovih zbranih del, namenjeno predvsem študentski populaciji. Gre za integralni ponatis izdaje iz leta 2004 - vsi dialogi in pisma v petih knjigah in vse opombe ter spremna besedila na CD-romu. Cena kompleta je 100 E. Prosim Vas, da o tej izdaji obvestite javnost oziroma to sporočilo posredujete tistim, ki bi jih utegnila zanimati. Ker je natisnjenih le 1000 izvodov in je zanimanje veliko, je vredno pohiteti. Distribucijo študijske izdaje Platona je prevzela Mohorjeva družba, Nazorjeva 1, Ljubljana, tel. 01 244 36 50.

Izbrana poglavja iz filozofije (Literatura)

Razredni pouk
Ciklus: Izbrana poglavja iz filozofije


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Moralna vzgoja in etika (Literatura)

dr. Boris Vezjak
Razredni pouk
Ciklus: Moralna vzgoja in etika


LITERATURA


Osnovni viri in besedila obravnavanih del bodo razdeljena na seminarju. Spodnji seznam zato vsebuje le najbolj dostopne in hkrati najpomembnejše vire.


Primarna literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

W. J. Bennett, Moralne vrednote za mlade: zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, Učila, Tržič 2004.

M. Lipman, Liza in etična raziskovanja (Filozofija za otroke), Delovni zvezek za izbirni predmet Etična raziskovanja za 8. Razred osnovne šole, Založba Krtina, Ljubljana 2004.

Filozofska terminologija (Literatura)

Teorija strasti pri stoikih
Poletni semester (februar-maj 2006)

VIRI IN LITERATURA

Primarna literatura:

A.A. Long in D.N. Sedley, The Hellenistic Philosophers, Cambridge, Cambridge University Press, 1987

Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska Matica, Ljubljana 1988, prevedel Anton Sovre in priredil Kajetan Gantar

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik, Claritas, Študentska založba, Ljubljana 2000

Seneka, O srečnem življenju in druge razprave, Claritas, Študentska založba, Ljubljana 2001

Marcus Tullius Cicero, Največje dobro in največje zlo, Založba Obzorja, Maribor 1972

Sekundarna literatura:

R.W. Sharples, Stoiki, epikurejci in skeptiki. Uvod v helenistično filozofijo. Aristej, Šentilj 2000. (kratek uvod v helenistično filozofijo in njene teme)

A. Long (izd.), Problems in Stoicism, London, Athlone Press, 1971. (zbirka člankov, posvečenih stoiški filozofiji)*

J. Annas, Hellenistic Philosophy of Mind, Berkeley, University of California Press, 1992. (o helenističnih pogledih na filozofijo duha oz. psihologije)

J. Annas, The Morality of Happiness, Oxford University Press, Oxford 1993. (o utemeljitvah etike)*

M. C. Nussbaum, The Therapy of Desire: Theory and Practice in Hellenistic Ethics, Princeton, Princeton University Press, 1994. (o helenistični etiki in psihologiji)

http://plato.stanford.edu/entries/stoicism/ (o stoicizmu v splošnem)

http://www.wku.edu/~jan.garrett/stoipass.htm (o stoiški delitvi strasti)

http://www.wku.edu/~jan.garrett/stoa/seddon2.htm (kako stoiki utemeljijo osvoboditev strasti)

B. Vezjak, Stoiški panteizem in platonska kozmologija: od svetovne duše k pneumi, Poligrafi 3 (1998), Nova revija, Ljubljana 1998. (o stoiški fiziki v navezavi na psihologijo)

Zgodovina filozofije z uvodom (Literatura)

Zgodovina filozofije z uvodom (1. letnik)
Ciklus: Platonov Teajtet

LITERATURA

Besedilo

Slovenski prevod:
Platon, Zbrana dela I, Celje, Mohorjeva družba 2004, prevedel Gorazd Kocijančič.

Angleški prevod (project Gutenberg): (http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/gutbook/lookup?num=1726)

Angleški prevod (Perseus):
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.01.0172:text=Theaet.:section=142a)

Grški original: Perseus
(http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0171%3Atext%3DTheaet.)


Komentarji in študije

Gorazd Kocijančič, Uvod v Platona, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Gorazd Kocijančič, Temeljni pojmi Platonovih dialogov, v: Platon, Zbrana dela II, Celje, Mohorjeva družba 2004.

Valentin Kalan, Vprašanje znanosti v Platonovem Teetetu, v: Grška filozofija, Platon, Pet študij o njegovih dialogih, Ljubljana 2003, str. 43-75.

David Sedley, The Midwife of Platonism: Text and Subtext in Plato's Theaetetus, Clarendon Press, 2002.

Stanford Encyclopedia of Philosophy: Plato on Knowledge in the Theaetetus:(http://plato.stanford.edu/entries/plato-theaetetus).

Citat: filozofi vladarji

A fragment of a lost Platonic dialogue
[Author unknown; received from Rosalind Hursthouse, who got it from Montgomery Furth]
Is not the whole, Callicles, greater than the part?
Without doubt.
And the part is smaller than the whole?
Assuredly.
But if the part is smaller than the whole, then the whole is larger than the part?
So I believe.
And if the whole is greater than the part, then the part is smaller than the whole?
Certainly.
Is it as certain as that? Could you conceive a part which would contain the whole?
Never.
But you do conceive a whole which contains a part?
Surely.
And the whole, constituting the part, is greater than it?
Yes.
It follows that philosophers should be the rulers of the State.
How does that follow?
There can be no doubt. Let us begin again. The whole is greater than the part...

Sprememba datuma izpitnih rokov

Izpitni rok je zaradi kolektivnega dopusta - kot so mi javili iz referata - prestavljen s 26. junija 2009 na 29. 6. 2009 ob 13. uri (FIL) in 14. uri (RP, PV).

Prevajanje filozofije v živo - knjiga "On bullshit"

Študentke in študenti prevajanja izvajamo poskusno in zaresno prevajanje filozofskega besedila in na ta način preverjamo filozofske zagate, ki se ob tem porajajo.

Izbrana kratka knjiga Harryja Frankfurta O sranju (On Bullshit) je dolga okoli efektivnih 18 strani, za potrebe prevajanja je razdeljena v tri sklope (vsak dolg okoli 5 ali nekaj več strani).

Ideja projekta je, da vsak sklop prevajata dva študenta neodvisno drug od drugega. Torej potrebujemo 6 prevajalcev, ob ustreznem odzivu lahko tudi več. Na predavanjih bomo primerjali, ocenjevali in komentirali ustreznost obeh inačic.

Besedilo za prevajanje je dostopno na tem naslovu.

Izpitna literatura za Predšolsko vzgojo (letni 2009)

Predšolska vzgoja

Ciklus: Teorija vrlin in moralna vzgoja

2009 (letni semester)

LITERATURA

Andre Comte-Sponville, Mala razprava o velikih vrlinah, Vale Novak, Ljubljana 2002

Platon, Država, v: Platon, Zbrana dela, Mohorjeva družba, Ljubljana 2004, prevedel Gorazd Kocijančič, ali Platon, Država, Mihelač, Ljubljana 1995, prevedel Jože Košar.

Aristotel, Nikomahova etika, prevedel Kajetan Gantar, Slovenska matica, Ljubljana 1994.

Navedena literatura se zahteva ob poznavanju tematike in snovi, obravnavane na predavanjih.

Izpitna literatura za prevajalsko divizijo

Izpitna literatura za študente prevajanja (2009, letni semester) ostaja ista kot prejšnje leto.

Študentka ali študent prevodoslovja ima na izbiro (a) ustni izpit ali (b) seminarsko nalogo v dolžini 7 strani. Splošna navodila za pisanje seminarja so dostopna na tem mestu. Ob izbiri možnosti (b) se je potrebno dogovoriti za izbiro teme. Seminar je treba oddati pred prijavo na izpit in ima status opravljenega izpita.

Glede izbire (a) ustna vprašanja na izpitu zajemajo naslednje sklope: Benjamina, Quina in Gadamerja. Poseben poudarek bo na poznavanju besedila »Naloga prevajalca«, ki smo ga obravnavali na predavanjih, ob tem je treba poznati še dve besedili, posvečeni Quinu in Gadamerju. Spodaj so navedene online povezave na besedila, ki pridejo v poštev (izbor je zaradi tega zožen, vsa besedila so v angleščini).

1. Poznavanje vprašanja nedoločenosti prevoda in radikalnega prevoda pri W. O. Quinu. V ta namen je treba prebrati naslednji članek Sare Mastros.

2. Poznavanje vprašanja hermenevtike kot nauka o razlagi pri Hansu Georgu Gadamerju in vprašanja razlage oziroma interpretacije kot sestavine prevajalskega početja. Za okvirno razumevanje je treba prebrati tale članek.

(Za nemciste, ki to želijo, veljata namesto 1. in 2. prispevka v nemščini, članek o Quinu H. Dyckerhoff in članek o Gadamerju.)

3. Poznavanje problematike teksta »Naloga prevajalca« Walterja Benjamina. Tekst je dostopen v angleškem prevodu in v nemškem originalu. Nekaj povezav na zapise o tekstu »Naloga prevajalca« Walterja Benjamina in avtorjevem pristopu: 1, 2, 3.

Izredni izpitni rok - izredni Predšolska vzgoja

S študenti dogovorjen izpitni rok za izredne študentke in študente
Predšolske vzgoje (Sodobna filozofija) je 4. februar 2009 ob 17. uri.